V soboto zvečer so se hvalospevi spremenili v žvižge, ko je žirija glavno nagrado podelila
tajvanskemu režiserju
Angu Leeju za njegov film Lust, Caution, še bolj pa smo bili novinarji osupli, ko
je nagrado za najboljšega igralca odnesel hollywoodski lepotec
Brad Pitt za vlogo v filmu The Assassination of Jesse James by the Coward Robert
Ford. Lust, Caution sicer ni bila najslabša izbira, a kritike so bile dan po premieri te vohunske
erotične drame pretežno negativne. Filmu so očitali počasnost in preveliko dolžino, za favorita pa
sta veljala francoski film o arabskih imigrantih v Franciji La Graine et le mulet tunizijskega
režiserja
Abdellatifa Kechicheja, biografski epski film o Bobu Dylanu I'm Not There
ameriškega režiserja
Todda Haynesa in vojna dokumentarna drama Redacted
Briana De Palme. Vsi trije so se morali zadovoljiti s "tolažilnimi"
nagradami – De Palma je domov odnesel srebrnega leva za najboljšega režiserja, Haynes in
Kechiche pa sta si razdelila posebno nagrado žirije, ki ji je predsedoval kitajski režiser
Zhang Yimou. Angu Leeju je zlatega leva prvič, leta 2005, prinesel precej bolj
enotno hvaljen poetični gejevski vestern Gora Brokeback.
|
|
|
Brad Pitt je v Benetkah postal najboljši igralec, a brez žvižgov ni šlo. © AFP |
Še precej več mrščenja in neodobravajočih žvižgov pa je med novinarji v medijskem središču Mostre povzročila razglasitev Brada Pitta za najboljšega igralca. Vsi smo namreč pričakovali, da bo slavil Pittov soigralec Casey Affleck (mlajši brat Bena Afflecka, ki je lani odnesel leva za najboljšega igralca), ki je preprosto blestel kot nesamozavestni morilec s kopico manjvrednostnih kompleksov Robert Ford, ki je ustrelil legendarnega Jesseja Jamesa (Pitt). Vestern z najdaljšim naslovom letošnje Mostre je namreč soliden izdelek, a grenak priokus pusti ravno (neprepričljiva) predstava Brada Pitta. Zaslužnejša zmagovalca v tej kategoriji bi bila tudi Tommy Lee Jones (In the Valley of Elah) in George Clooney (Michael Clayton). Nagrada za glavno žensko vlogo je šla v roke avstralski oskarjevki Cate Blanchett , ki ji je v sicer dokaj kratki minutaži uspelo ujeti bistvo Boba Dylana v filmu I'm Not There.
Glavni nagrajenci 64. Beneškega filmskega festivala:
Najboljši film: Ang LEE – Se, jie (Lust, Caution)
Najboljši režiser: Brian DE PALMA – Redacted
Najboljša igralka: Cate BLANCHETT – I’m not There
Najboljši igralec: Brad PITT – The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford
Nagrada žirije: Abdellatif KECHICHE – La Graine et le mulet in Todd HAYNES - I’m not There
Nagrada za najboljšega mladega igralca/igralko: Hafsia HERZI – La Graine et le mulet
Nagrada za najboljšo fotografijo: Rodrigo PRIETO – direktor fotografije Se, Jie (Lust Caution)
Nagrada za najboljši scenarij: Paul LAVERTY – It’s a Free World
Posebna nagrada za opus: Nikita MIKHALKOV
Srebrni lev za najboljši kratki film: Dog Altogether režiserja Paddyja Considineja
Nagrada Orizzonti: film Sügisball (Autumn Ball) estonskega režiserja Veikoja Ounpuuja
Nagrada Orizzonti za najboljši dokumentarni film: Wujong (Useless) kitajskega režiserja Jiaja Zhangkeja
Častni zlati lev za kariero: Tim Burton
|
Heath Ledger, Todd Haynes in Richard Gere so skupaj spregovorili na tiskovni
konferenci. © Kaja Sajovic
|
Posebno nagrado žirije je na letošnjem Beneškem filmskem festivalu dobil film I'm Not There – bili smo na njegovi svetovni premieri. Ambiciozna in ekstravagantna umetnija režiserja Todda Haynesa predstavlja šest podob, šest alter egov Boba Dylana – legendo ameriške folk glasbe upodabljajo popolnoma različni igralci – od temnopoltega čudežnega dečka Marcusa Carla Franklina prek hollywoodskih težkokategornikov Heatha Ledgerja in Richarda Gerea do ženske – Cate Blanchett. Slednja si je za svojo upodobitev v Benetkah prislužila nagrado za najboljšo žensko vlogo.
Bob Dylan = Billy the Kid + Arthur Rimbaud
V kolažu navidez nepovezanih epizod, slikovitih podob, Dylanovih pesmi in vrhunskih interpretacij pevca je Haynesu (Velvet Goldmine, Daleč od nebes) uspelo zbrati res celo vrsto najbolj vročih in talentiranih igralcev ta hip – avstralski lepotec Ledger (Gora Brokeback) predstavlja Dylanovo bolj komercialno, mainstream obdobje, ki je uničilo njegov zakon, oskarjevka Blanchettova prikazuje pevčevo filozofsko, enigmatično in do novinarjev ne najbolj prijazno stran, mali Franklin je Woody (Guthry), Gere je Billy (The Kid), Christian Bale ponazarja Dylanova pridigarska leta, vse skupaj pa povezuje Ben Whishaw (Parfum) kot Arthur (Rimbaud). Zapleteno? Čakajte, da vidite film.
"V I'm Not There so zbrane podobe Amerike kot Toddove sanjske, domišljijske podobe," je na tiskovni konferenci poskušal razložiti Gere, ki je za Žurnal24 povedal še, da je njegova najljubša Dylanova pesem Visions of Johana. Ob tem pa je priznal še, da je, ko je prvič prebral scenarij, samo debelo gledal in vprašal Haynesa: "Who the fuck is this person? Kaj naj počnem s takšno vlogo? Todd pa mi je odgovoril, da ne ve – da je to potegnil iz sanj." Film je v Benetkah naletel na topel sprejem kritikov, kar potrjujejata tudi dve nagradi, a gledalci, ki pričakujejo tekočo pripoved v izvedbi velikih hollywoodskih imen ali logično biografijo velikega Boba Dylana, bodo verjetno razočarani. Treba je namreč biti več kot le naključni poslušalec Dylanove glasbe, da razumeš vso simboliko filma in se ti niti povežejo v razumljivo celoto.
