Magazin > Film & Glasba & TV
25 ogledov

"Bojim se kretena, ki čaka, da me bo porinil"

Misija: Nemogoče - protokol duh
1/8
Karantanija cinemas
Prihodnji teden v slovenske kinematografe prihaja akcijski pustolovski triler Misija: Nemogoče - protokol duh. V filmu poleg Toma Cruisa nastopa tudi Jeremy Renner, za katerega je bila Misija nemogoče povsem nova izkušnja. Preverite, zakaj.

Kako je bilo snemati s Tomom Cruisom?
Tom je zelo dejaven, hoče biti del vsega procesa. Od njega se človek lahko nauči ogromno. Med snemanjem sem ga zelo dobro spoznal, tako osebno kot igralca, po katerem se zgledujem že leta. Zelo je radodaren, povsem se ti posveti, a hkrati ima zelo visoka merila. Vedel je, da sem športnik, a me je kljub temu vpisal v odličen program, kjer sem se še dodatno okrepil za snemanje.

Tom skoraj vse prizore posname sam, brez pomoči kaskaderja. Ste bili zaradi tega pod pritiskom, da morate vi početi isto?
Seveda, Tom te prepriča, da vse posnameš sam. Veliko stvari, ki jih še nikoli nisem poskusil, sem naredil sam, brez kaskaderja. Moral sem spraviti v res, res dobro formo. Ampak, ko sem snemal vse te prizore, katere sicer posnamejo kaskaderji, sem se počutil odlično! Res je bilo noro.

To je tudi čar teh vohunskih trilerjev, kajne? Občutek imaš, da je svet tvoje igrišče.
Ja, to je super. Obiščeš kraje, za katere si nikoli nisi mislil, da jih boš kdaj videl, hkrati pa daš gledalcu nekaj posebnega. Super je biti del te ekipe.

Kako je bilo na vrhu Burj Khalifa, najvišje stavbe na svetu?
Dvakrat je višja od Empire State Buildinga. Dvakrat! Bilo je res noro in razgled je fantastičen! V bistvu je to res lepa stavba in slišal sem, da v Savdski Arabiji gradijo še višjo. O, moj Bog, kako mora biti šele na vrhu tiste!

Imate kakšne teževe z višino?
Ne, jaz in višina se kar dobro razumeva. Ne bojim se višine, bojim se kretena za menoj, ki čaka, da me bo porinil dol! Ali sunka vetra, ki me bo odpihnil čez rob. Tega se bolj bojim, da bi se nekdo hotel pošaliti z mano, ko bi stal na robu ...

Kako daleč ste šli?
Tom je visel na žicah, jaz pa sem ga moral ujeti. Tudi sam sem bil povezan le z žico na pasu in vse, kar sem lahko storil v tistem trenutku je bilo, da sem zaupal žici. Ko smo ta prizor snemali prvič, sem prvih trideset sekund mislil, da bom bruhal. Potem pa sem nekajkrat globoko vdihnil, preveril, da je z žico vse v redu in se prepustil. Po tem sem si mislil: "U, to je noro!"

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.