Z zmagovalnim filmom iz Francije, Zim in prijatelji, Zim and Co., se je zaključil 3. festival evropskega filma v organizaciji EUNIC – mreže kulturnih nacionalnih inštitutov EU na pobudo Goethe-Instituta Ljubljana.
|
|
| Film Ponarejevalci je nastal po resničnih dogodkih. |
Film Ponarejevalci je nastal po resničnih dogodkih, saj govori o največji ponarejevalski goljufiji vseh časov, operaciji Bernhard. Organizirano ponarejanje denarja in listin se je dogajalo med drugo svetovno vojno, ko so nacisti prišli na idejo, da bi z milijoni ponarejenih funtov in dolarjev uspeli oslabiti gospodarstva sovražnih držav in tako spremenili potek vojne, vendar pa kmalu postane jasno, da nameravajo s ponarejenim denarjem financirati lastno vojno in sredstva zanjo. Ne smemo seveda pozabiti, da gre za igrani in ne dokumentarni film, ki pa je na žalost v premnogih detajlih in dejstvih srhljivo točen.
Meddrugim.
Profesionalni ponarejevalci denarja, kot tudi osebnih izkaznic in potnih listov za tajne agente nacizma, so postali deportirani Židije – tiskarji, grafiki, bančniki in med njimi največji ponarejevalec vseh časov Salomon Smolianoff, v filmu Salomon Sorowitsch, ki so jih z različnih koncentracijskih taborišč po državi pripeljali v koncentracijsko taborišče Sachenhausen. Tam so jim dodelili dve baraki opremljeni z najnovejšo tehnologijo in opremo za brezhibno ponarejanje listin in denarja, v rjuhe oblečene in mehke postelje, dobro hrano in dobro glasbo in jih celo občasno razvedrili s kabaretnimi predstavami v režiji taboriščnikov in v družbi prešerno razpoloženih SS vojakov in častnikov.
Zaprti so torej bili v zlato kletko, kot so jo sami imenovali, medtem ko so neposredno za zidovi njihove barake ostali deportiranci v Sachenhausenu brutalno umirali.
Film s takšno tematiko seveda sproži mnogo vprašanj o človekovih vrednotah in načelih, o moralni odgovornosti in vprašanjih vesti. Ne samo v tistem času, ki ga je zaradi grozot vojne in koncentracijskih taborišč težko dojeti, kaj šele soditi, ampak tudi v današnjem. Če parafraziram režiserja filma Stafana Ruzowitzkyja, se tudi danes, v naši neposredni bližini, ljudje borijo za preživetje, medtem ko mi uživamo udobno življenje.
Vsekakor pa film nima namena vzbujati slabe vesti, ponovno namreč spoznamo, da ne obstaja ena sama resnica, ampak več njih, da je lahko boj za golo življenje glede na okoliščine moralno sporen kot je tudi lahko moralno sporen boj za ideale in vrednote, ki naj bi bili sami po sebi neka višja resnica. Navsezadnje so imeli tudi nacisti ideale, ki pa so pripeljali do ene največjih morij v zgodovini človeštva.
