Italijanski mediji so razlog za kupovanje otokov našli v dejstvu, da je vse več najlepših in najbolj mondenih italijanskih plaž (in plaž po svetu) preprosto preobljudenih ali pa so že preveč umazane za morsko uživanje najbogatejših. "Srednji razred se gnete na plažah, polnih turistov iz srednje, vzhodne in severne Evrope ter morda v zasebnih klubih v Toscani, Liguriji in v okolici Amalfija, tisti, ki zmorejo, pa izberejo nekaj bolj ekskluzivnega," povzemajo italijanski mediji. Leta 2010 naj bi Italijani kupili kar 150 otokov – Hrvaška, Karibi in otoki južnega Pacifika je le nekaj morskih koščkov, kjer so nakupovali italijanski mogotci. Giorgio Armani naj bi tako (po nepotrjenih govoricah) za manjši grški otok plačal več kot sto milijonov evrov.
Že od 20 tisoč naprej
Najcenejši otoki "na manj zaželenih lokacijah" so sicer na voljo za približno 20 tisoč evrov, a v eni od milanskih nepremičninskih agencij so povedali, da je večina kupcev pripravljena odšteti 250 tisoč evrov, kar pomeni zasebno otoško zatoščišče v severni Evropi, na Hrvaškem ali na kakšnem od kanadskih jezer. Tisti, ki si lahko privoščijo še več, iščejo bolj eksotične destinacije, kot so obale Srednje Amerike. Če imate pol milijona, lahko poizvedujete na Floridi, na Maldivih ... Enega od karibskih otoških malčkov so lani prodali za sedem milijonov evrov, Italijane pa zanimajo tudi norveški, grški in brazilski otoki. In La Repubblica piše, da povpraševanje letos še presega tistega lani, ponudba pa tudi "še nikoli ni bila boljša, saj mnoge države še vedno prodajajo otoke, da bi zapolnile recesijsko luknjo". Velika večina Italijanov bo sicer tudi letošnje poletje preživela na domačih plažah, kjer jih najbolj jezijo gneča, umazanija, izginjajoče peščene plaže ter višje cene, za katere so marsikje krivi bogati Rusi, ki jim ni težko plačati (pre)več.
