Visoko- in nizkotvegani HPV
Pri HPV ne gre za posamezen virus, temveč za več kot sto različnih genotipov, med
katerimi niso vsi enako nevarni. Vsem pa je skupno, da se prenašajo s kože na kožo in ne s
telesnimi izločki, kot so slina, kri, urin in sperma. Prav zaradi tega po navadi tudi kondom ni
uspešna preventiva za okužbo s HPV. V primeru anogenitalnih HPV gre za posebno skupino 40
genotipov, ki se prenašajo s spolnimi odnosi. Tudi med njimi obstajajo bolj in manj nevarne oblike
HPV-genotipa. Nizkotvegani HPV povzroča genitalne bradavice, visokotvegani pa nastanek predrakavih
sprememb in raka. Med nizkotveganimi sta najpogostejši obliki genotipa HPV 6 in HPV 11, med
visokotveganimi pa HPV 16 in HPV 18.
Preberite še: |
|
|
V večini primerov pri okužbi s HPV ni nobenih simptomov. Lahko pa se pojavijo bradavice, ki imajo več različnih oblik. Lahko so izbočene, sploščene, rožnate ali kožne barve. Včasih se pojavi ena sama, spet drugič se jih pojavi več. Lahko so majhne ali velike, so pa lahko na anusu, materničnem vratu, modih, penisu, dimljah in celo na stegnih. Pojavijo se lahko šele nekaj tednov ali mesecev po spolnem občevanju z okuženim človekom. Težava pa je, da okužba z visokotveganim HPV po navadi ne povzroča bolezenskih znamenj. V 85 odstotkih okužba s HPV v slabem letu izgine sama od sebe. V približno 15 odstotkih primerov, ko imunski sistem ni dovolj močan, pa se razvije stalna okužba s HPV, ki lahko traja več let. To je tudi okužba, ki povzroča rakave spremembe. Ob okužbi z visokotveganim HPV nastanek rakavih sprememb poleg oslabljenega imunskega sistema pospešujejo tudi kajenje, številni porodi ter dolgotrajna in več kot petletna uporaba oralnih kontracepcijskih sredstev.
Kakšna je pogostost okužbe?
Po ocenah ginekologov je s HPV okuženih kar 30 do 60 odstotkov žensk, mlajših od
trideset let, od tega je kar 15 odstotkov tistih z visokotveganim HPV. Po podobnih ocenah naj bi
bilo število okuženih moških še višje. Okužba namreč ni možna le prek spolnih odnosov, temveč
tudi pri porodu, prek obleke, brisač in
spolnih objektov okuženega.
Nujen ginekološki pregled!
Do razvoja raka na materničnem vratu pri okužbi s HPV dejansko pride zelo redko. Ta
se po navadi razvije v primerih neodkritih in nezdravljenih predrakavih sprememb. Zato je ključni
dejavnik, ki lahko zmanjša tveganje rakavih tvorb, redni ginekološki pregled, pri katerem ginekolog
pravočasno odkrije vse nevarne spremembe.
Cepljenje
S cepivom proti najbolj tveganima oblikama HPV, HPV 16 in HPV 18, naj bi bilo po
podatkih mogoče preprečiti nastanek stalnih okužb v kar 90 do 100 odstotkih, v 100 odstotkih pa
tudi nastanek hujših predrakavih sprememb. Na množično cepljenje naj bi v Sloveniji čakali še nekaj
let.
