Ste vedeli, da se redčenje lasišča začne že v puberteti in se nato le nadaljuje v pozno starost? Če mislite, da vas omnenjen pojav ni doletel, se motite. Morda ga le ne opazite.
Na dan vsak človek izgubi med 100 do 150 las.
Izgubljanje las je motnja, s katero se v bolj ali manj izraženi obliki srečujemo prav vsi. Vsak človek povprečno dnevno izgubi med 100 do 150 las. Vzroki in vrste izpadanja so zelo različni: na eni strani gre za ali naravno izpadanje, za fiziološko ali za izpadanje, ki je posledica nenevarnih prehodnih vzrokov. Na drugi strani je izgubljanje las lahko tudi rezultat hujših obolenj kože ali notranjih bolezni. Če prekomerno izpadanje las pripelje do očitnega redčenja lasišča, pa gre za plešavost. Ta je lahko trajna ali pa začasna; v primeru začasne plešavosti se rast las ponovno vzpostavi, običajno po tem, ko se odstranijo vzroki plešavosti. Prav začasna plešavost, ki se običajno pozdravi sama od sebe, je najpogosteje vzrok uspešnosti številnih čudežnih pripravkov, ki so podprti z agresivnimi oglaševalskimi prijemi brez prave znanstvene osnove. Takšni pripravki seveda »pomagajo« pacientom, ki imajo začasno obliko plešavosti, saj bi se v večini primerov tem pacientom v določenem času rast las vzpostavila sama od sebe - ne glede na uporabljeno čudežno zdravilo.
Veliko je zapisano v genih.
Človeške dlake, kamor sodijo tudi lasje, rastejo iz posebnih struktur povrhnjice, imenovane dlačni mešički. Ti so bolj ali manj gosto razporejeni po koži celega telesa z izjemo nekaterih področji, kot so npr. dlani in podplati. Njihovo število je dedno pogojeno. Zanimivo je, da je njihovo število določeno že ob rojstvu, razvijejo se namreč že v zarodku nekje med prvim in petim mesecem. Že takrat torej, je določeno ali boste imeli goste lase ali jih boste vsako jutro preštevali v upanju, da vam ta dan ni odpadel nov las. Kasneje v življenju novi dlačni mešički praviloma ne nastajo več, nasprotno s staranjem se njihovo število na določenih področjih telesa le še zmanjšuje. Seveda vas zanima, zakaj so za celotno zgodbo dlačni mešički pomembni? Zato ker prav oni proizvajajo dlako.
Morda ne morete imeti dolgih las.
Dlačni mešiček ne proizvaja dlake neprekinjeneno skozi celo življenje ( kot je na primer tvorba nohtov). Njegovo delovanje teče v različnih obdobjih. V prvem obdobju tvori dlako neprekinjeno, gre za anageno fazo. Tej sledi prehodno obdobje ali katagena faza (traja tri do štiri tedne), v kateri se rast dlake postopno ustavi, nato pa sledi še obdobje mirovanja ali telogena faza. V tej fazi dlaka izpade, traja pa od tri do štiri mesece. Običajno začne dlačni mešiček čez določen čas ponovno tvoriti dlako – začne se nova anagena faza in z njo nov lasni cikel. Čas trajanja lasnega cikla (vse tri omenjene faze), kot tudi število ciklov posameznih lasnih mešičkov, sta odvisna od večih dejavnikov, med njimi pa je daleč najpomembnejša dednost. Kako dolge dlake oz. lasje lahko zrastejo, je namreč določeno s trajanjem rastne faze lasnega ciklusa. Če imate v genih zapisano, da ta faza na vašem lasišču traja samo štiri leta, nemesto običajnih šest, potem se morate zavedati, da vaši lasje ne bodo nikoli zrasli tako dolgo kot sosedi ali prijatelju, ki ima drugačen dedni zapis kot vi.
Lasje se redčijo od pubertete naprej.
Na rast, razvoj in delovanje lasnih mešičkov bistveno vplivajo moški (androgeni) hormoni, ki jih imamo tako ženske kot moški. Njihova aktivnost postane opazna s spolnim dozorevanjem in je najbolj poudarjena v puberteti. A učinek hormonov po vsem telesu ni enak. Najbolj opazen je vpliv na dlačne mešičke okrog genitalj, v pazduhah ter (predvsem pri moških) na obrazu. Na teh mestih moški hormoni spodbujajo rast dlak. Ravno obraten učinek pa imajo moški hormoni na dlačne mešičke lasišča. Na mnoge od njih delujejo zaviralno, tako da se začnejo lasni cikli postopoma skrajševati, to pa ima za posledico močnejše izpadanje las in rast krajših las. Nadaljni vpliv moških hormonov privede do postopnega zmanjševanja dlačnega mešička, ki postaja vedno manjši in vedno bolj podoben nezrelemu mešičku, ki proizvaja tanjšo in svetlejšo dlako. Po določenem številu lasnih ciklov, mešiček iz faze mirovanja ne preide več v fazo rasti in lasni cikel se ustavi, na tem mestu ni več tvorbe dlake. Čez določen čas postopoma izgineva tudi lasni mešiček in možnost ponovne rasti dlake je izgubljena.
Najbolj občutljiv moški predel je področje čela ob sencah.
Najbolj občutljivi dlačni mešički na moške hormone so predvsem tisti, ki se nahajajo na področju čela ob sencah. Ti prvi podležejo prebujajočim se moškim hormonom. Pri otrocih pred puberteto je namreč rastna črta las v področju čela ravna in teče vzporedno z obrvmi, ob puberteti pa se pojavi plešanje na omenjenih področjih, ki se širi v loku od obeh obrvi proti navzad. Gre za normalen fiziološki pojav, ki je opazen pri skoraj 96% moških in 80% žensk. Nanjo se s trenutnimi metodami zdravljenja ne da vplivati, kar pa tudi ni smiselno, saj je takšna oblika lasišča značilna za odrasle. Preostali, na moške hormone občutljivi mešički, se nahajajo še na področju vrhnega dela lasišča in temena. Precej neobčutljivi pa so lasni mešički, ki kot v vencu polkrožno potekajo od enih senc preko zatilja na drugo stran. Takšna oblika rasti las je značilna za moško plešavost. V razvoju pleše torej prihaja pri posameznikih do postopnega plešanja po različnih vzorcih.
Izgubljanje las je motnja, s katero se v bolj ali manj izraženi obliki srečujemo prav vsi. Vsak človek povprečno dnevno izgubi med 100 do 150 las. Vzroki in vrste izpadanja so zelo različni: na eni strani gre za ali naravno izpadanje, za fiziološko ali za izpadanje, ki je posledica nenevarnih prehodnih vzrokov. Na drugi strani je izgubljanje las lahko tudi rezultat hujših obolenj kože ali notranjih bolezni. Če prekomerno izpadanje las pripelje do očitnega redčenja lasišča, pa gre za plešavost. Ta je lahko trajna ali pa začasna; v primeru začasne plešavosti se rast las ponovno vzpostavi, običajno po tem, ko se odstranijo vzroki plešavosti. Prav začasna plešavost, ki se običajno pozdravi sama od sebe, je najpogosteje vzrok uspešnosti številnih čudežnih pripravkov, ki so podprti z agresivnimi oglaševalskimi prijemi brez prave znanstvene osnove. Takšni pripravki seveda »pomagajo« pacientom, ki imajo začasno obliko plešavosti, saj bi se v večini primerov tem pacientom v določenem času rast las vzpostavila sama od sebe - ne glede na uporabljeno čudežno zdravilo.
Veliko je zapisano v genih.
Človeške dlake, kamor sodijo tudi lasje, rastejo iz posebnih struktur povrhnjice, imenovane dlačni mešički. Ti so bolj ali manj gosto razporejeni po koži celega telesa z izjemo nekaterih področji, kot so npr. dlani in podplati. Njihovo število je dedno pogojeno. Zanimivo je, da je njihovo število določeno že ob rojstvu, razvijejo se namreč že v zarodku nekje med prvim in petim mesecem. Že takrat torej, je določeno ali boste imeli goste lase ali jih boste vsako jutro preštevali v upanju, da vam ta dan ni odpadel nov las. Kasneje v življenju novi dlačni mešički praviloma ne nastajo več, nasprotno s staranjem se njihovo število na določenih področjih telesa le še zmanjšuje. Seveda vas zanima, zakaj so za celotno zgodbo dlačni mešički pomembni? Zato ker prav oni proizvajajo dlako.
Morda ne morete imeti dolgih las.
Dlačni mešiček ne proizvaja dlake neprekinjeneno skozi celo življenje ( kot je na primer tvorba nohtov). Njegovo delovanje teče v različnih obdobjih. V prvem obdobju tvori dlako neprekinjeno, gre za anageno fazo. Tej sledi prehodno obdobje ali katagena faza (traja tri do štiri tedne), v kateri se rast dlake postopno ustavi, nato pa sledi še obdobje mirovanja ali telogena faza. V tej fazi dlaka izpade, traja pa od tri do štiri mesece. Običajno začne dlačni mešiček čez določen čas ponovno tvoriti dlako – začne se nova anagena faza in z njo nov lasni cikel. Čas trajanja lasnega cikla (vse tri omenjene faze), kot tudi število ciklov posameznih lasnih mešičkov, sta odvisna od večih dejavnikov, med njimi pa je daleč najpomembnejša dednost. Kako dolge dlake oz. lasje lahko zrastejo, je namreč določeno s trajanjem rastne faze lasnega ciklusa. Če imate v genih zapisano, da ta faza na vašem lasišču traja samo štiri leta, nemesto običajnih šest, potem se morate zavedati, da vaši lasje ne bodo nikoli zrasli tako dolgo kot sosedi ali prijatelju, ki ima drugačen dedni zapis kot vi.
|
Koliko dolgi so lahko vaši lasje, je zapisano v vaši dedni zasnovi. Nekateri ljudje na primer, sploh ne morejo imeti las daljših kot do predela ramen.
|
Lasje se redčijo od pubertete naprej.
Na rast, razvoj in delovanje lasnih mešičkov bistveno vplivajo moški (androgeni) hormoni, ki jih imamo tako ženske kot moški. Njihova aktivnost postane opazna s spolnim dozorevanjem in je najbolj poudarjena v puberteti. A učinek hormonov po vsem telesu ni enak. Najbolj opazen je vpliv na dlačne mešičke okrog genitalj, v pazduhah ter (predvsem pri moških) na obrazu. Na teh mestih moški hormoni spodbujajo rast dlak. Ravno obraten učinek pa imajo moški hormoni na dlačne mešičke lasišča. Na mnoge od njih delujejo zaviralno, tako da se začnejo lasni cikli postopoma skrajševati, to pa ima za posledico močnejše izpadanje las in rast krajših las. Nadaljni vpliv moških hormonov privede do postopnega zmanjševanja dlačnega mešička, ki postaja vedno manjši in vedno bolj podoben nezrelemu mešičku, ki proizvaja tanjšo in svetlejšo dlako. Po določenem številu lasnih ciklov, mešiček iz faze mirovanja ne preide več v fazo rasti in lasni cikel se ustavi, na tem mestu ni več tvorbe dlake. Čez določen čas postopoma izgineva tudi lasni mešiček in možnost ponovne rasti dlake je izgubljena.
Najbolj občutljiv moški predel je področje čela ob sencah.
Najbolj občutljivi dlačni mešički na moške hormone so predvsem tisti, ki se nahajajo na področju čela ob sencah. Ti prvi podležejo prebujajočim se moškim hormonom. Pri otrocih pred puberteto je namreč rastna črta las v področju čela ravna in teče vzporedno z obrvmi, ob puberteti pa se pojavi plešanje na omenjenih področjih, ki se širi v loku od obeh obrvi proti navzad. Gre za normalen fiziološki pojav, ki je opazen pri skoraj 96% moških in 80% žensk. Nanjo se s trenutnimi metodami zdravljenja ne da vplivati, kar pa tudi ni smiselno, saj je takšna oblika lasišča značilna za odrasle. Preostali, na moške hormone občutljivi mešički, se nahajajo še na področju vrhnega dela lasišča in temena. Precej neobčutljivi pa so lasni mešički, ki kot v vencu polkrožno potekajo od enih senc preko zatilja na drugo stran. Takšna oblika rasti las je značilna za moško plešavost. V razvoju pleše torej prihaja pri posameznikih do postopnega plešanja po različnih vzorcih.
