Globoko v džungli na jukatanskem polotoku med Merido in Cancunom se odkriva skrivnostni svet Majev. Njihova civilizacija izvira iz leta 2600 pred našim štetjem, obsega pa kar tri tisoč let. Prvi kraj, ki so ga naselili, in prvo mesto, ki so ga zgradili, še danes priča o stremenju k arhitekturni popolnosti in o matematičnih izumih. Chichen Itza, ki v majevskem jeziku pomeni usta studenca prebivalcev Itze, so zato najbolj preiskani in obiskani, a hkrati kontroverzni ostanki te močne civilizacije. Njihova zgodovina in kronologija sta predmet debate, usoda prebivalcev pa še vedno buri duhove in trpinči arheologe, ki sproti spreminjajo svoje teorije.

Med klasiko in Tolteki
Chichen Itza je razdeljena na dva dela. Prva skupina zgradb datira v klasično dobo Majev med sedmim in desetim stoletjem, ko so bile v mestu pomembne predvsem obredne dejavnosti. Takrat sta se razvili umetnost in poznavanje naravoslovja, pozneje pa so Maji, nekje od leta 900 do 1000, zapustili mesto in še danes ni pojasnjeno, zakaj. Drugi del njihovih templjev pa je nastal po vdoru Toltekov v desetem stoletju, kar se na veličastnih zgradbah kaže v zlitju obeh kultur. Čeprav je to bojevniško ljudstvo pomembno prispevalo k napredku majevske arhitekture, pa jim je vsililo tudi krvave rituale. Žrtvovanje ljudi, največkrat otrok in devic ter starejših ljudi, je bilo namenjeno bogu dežja. Ker pa v žrtvovanju kljub temu ni bilo pravil, nekateri menijo, da so Tolteki krivi za izginotje majevske civilizacije.

Kamnita piramida naredi vtis s svojo dovršenostjo. © Nina Kokalj

Kamniti koledar
Maji so bili pravi matematični mojstri, saj so izumili koledar, ki ga uporabljamo še danes. Skriva se v formi kamnite piramide Kukulkan, najvidnejše zgradbe Chichen Itze. 25 metrov visoka štirikotna piramida stoji na kvadratni osnovi, na vsaki strani pa je njenih devet nadstropij razdeljenih na pol z 91 stopnicami. Zgradili so jo pred vdorom Toltekov, kljub temu pa so njihovi bojevniki upodobljeni na vrhu templja, dodali pa so ji še svoj kult kače, ki se zvija z vrha navzdol, kjer ležita dve glavi kač. Njuni plazeči gibi so vidni le ob posebni igri svetlobe in sence, simbolizirajo pa vrnitev boga Kukulkana.

Preberite še:

Ljubezensko potovanje metulja monarha Najlepše piramide, ki niso v Egiptu Mehika je za dan mrtvih čarobna

Kozmične igre z žogo
Čeprav Chichen Itza ponuja še številne mikavne zaklade majevskega sveta, ki si jih oglejte v galeriji, omenimo še njihovo slavno igro z žogo, ki ima kozmičen pomen. Veliko igrišče v bližini piramide z vojaškimi simboli in skoraj popolno akustiko predstavlja najstarejšo, največjo in najbolj impresivno tovrstno konstrukcijo v Mehiki. Gre za eno od osmih igrišč v Chichen Itzi, kar kaže na pomembnost teh iger. Na vsaki strani igrišča je ogromen tempelj, vmes pa vzporedna zidova s kamnitima obročema, skozi katera so morali igralci za zmago s kolenom ali komolcem vreči kamnito žogo. Ekipa, ki je izgubila, pa je morala žrtvovati katerega od svojih članov.

Ruševine majevskih templjev ponujajo največji čar zgodaj zjutraj, ko turisti še ne pridejo v velikih množicah, ko dopoldansko sonce prijetno greje in senca okrog kamna hladi, ko Mehičani in potomci Majev na tleh razvrščajo spominke za prodajo, živalski raj s pticami, psi in legvani pa še mirno živi po svoje.