Zasneženo
Tiste, ki si novoletnega oddiha nikakor ne znajo predstavljati brez snega, bo razveselil le izlet na sever ali v gore. Ker tudi letni časi niso več to, kar so bili, se je najbolje odpraviti čim višje, kjer so temperature dovolj nizke, da je ob pomanjkanju padavin zagotovljena vsaj umetna zasnežitev. Če ste se naveličali vsako leto ponavljati isto zgodbo z najemom apartmaja ali smučarske koče, si lahko tokrat privoščite drugačno zimsko pravljico. Vse bolj popularni so ledeni hoteli ali iz iglujev zgrajene ledene vasice, ki jih lahko obiščete tudi pri naših severnih sosedih. Nekatere sobe so opremljene asketsko in edino razkošje, ki ga boste v ledenem objemu deležni, bo belina snega, nekatere pa predstavljajo vrhunec oblikovanja in magične kombinacije ledu in osvetlitve. Brez dvoma je dopustovanje v takšnem slogu nekaj posebnega. Ponudba večinoma vključuje tudi dodatne dejavnosti, kakršna je tečaj grajenja iglujev ali oblikovanja ledu, ter dejavnosti na snegu. Iglu lahko najamete za romantični konec tedna v dvoje ali pa si s prijatelji razdelite večjega in v njem organizirate zabavo. Cene za tovrstna nepozabna doživetja v ledenem objemu zime se gibljejo okrog 200 evrov na osebo za dve nočitvi ob koncu tedna, med tednom pa so za odtenek nižje.
Lizbona
Okus Afrike. Mesto, kjer se mavrska preteklost sreča s sodobnostjo zahodne Evrope in kjer si roko podajata vročekrvni jug in dominantni sever. Lizbona je ena izmed prestolnic, ki se, odmaknjena na skrajni levi rob evropskega kontinenta, skriva očem naključnega popotnika. Ker ni eno izmed evropskih križišč letalskih poti, jo boste odkrili le, če se tja odpravite prav s tem namenom; in ne bo vam žal. Bele, z mozaiki kamnitih kock tlakovane ulice, skozi katere so v svet odkritij zmagoslavno odkorakali pomorščaki, danes zapolnjuje pester mestni vrvež, ki v četrtih, kakršna je Bairro Alto, ne pojenja do zgodnjih jutranjih ur. Lizbona nikakor ni mesto, ki spi, in v njem vam nikoli ne bo dolgčas. Uživajte v muzeju razkošnih kočij, sprehodite se skozi samostan Jeronimos in si oglejte eno izmed razstav v kulturnem centru CCB – vse to v eni soseski (Belem), ki je znana tudi po svojih Pasteis de Belem, majhnih po vaniliji in cimetu dišečih kolačkih. Ti so tako pomembni, da je skrivnostni recept za njihovo izdelavo znan samo majhni, z domačini in turisti od jutra do noči oblegani pekarnici ob samostanu. Nikar si jih ne pozabite privoščiti še toplih, ne spreglejte pa niti vseh drugih dobrot, ki jih ponuja portugalska kuhinja. Prednjačijo jedi iz polenovke, ki si jih ob kozarcu dobrega vina v majhnih restavracijah privoščite že za manj kot 10 evrov. Lizbona je mesto, ki odseva afriško dušo, in včasih se vam bo zaradi palm, agav, čudovitih s ploščicami obloženih hiš in tople klime zazdelo, da ste zamenjali celino in se odpravili v daljne in skrivnostne kraje. Povzpnite se na obzidje mestnega gradu, ki je leta 1755 kljuboval rušilnemu potresu, ki je bil poguben za večino mestnih stavb. Razgled na lizbonski most in center mesta (Baixa), ki ga je po potresu veličastno obnovil Marques de Pombal, je z gradu čudovit. Ob mostu se na drugi strani reke dviga 28 metrov visoka replika Jezusovega kipa iz Ria de Janeira, na katerega se prav tako lahko povzpnete in s pogledom zajamete mesto v celoti, skupaj s stadionoma Benfice in Sportinga. Portugalska živi in diha za nogomet, zato je ogled tekme na enem izmed stadionov, ali še bolje, v družbi domačinov v majhnem lokalu, pravo doživetje.
Za ljubitelje miru in tišine je poleg varnega zavetja neštetih galerij in muzejev obvezen obisk oceanarija. V njegovem velikem osrednjem akvariju plava cela vrsta velikih rib, med katerimi največ zanimanja vzbujajo morski psi in riba polmesec. Obisk akvarija je nadvse primeren tudi za najmlajše, saj je nadvse poučna in nepozabna izkušnja. Novo leto v Lizboni je z nekaj sreče z vremenom pravi izlet v tople kraje. Nevsakdanja arhitektura, novi vonji in okusi ter besede, ki zvenijo neznano. Lahko boste občudovali eno izmed največjih (umetnih) božičnih jelk v Evropi in se izgubljali v vrvežu ljudi, nakupovanja in vabljivih lokalov s tradicionalno glasbo fado. Za tiste, ki bi radi letos poskusili nekaj novega. V zadnjem letu so se cene hotelskih sob v Lizboni zmanjšale za četrtino, kljub temu pa pregrešno dopustovanje nikjer ni zastonj. Hotel Palacio Belmonte v osrčju Lizbone najpreprostejše sobe ponuja za 350 evrov na noč, za razvajanje v razkošnem apartmaju pa vam bodo zaračunali 1600 evrov. Če boste na pot odšli v lastni režiji in letalsko vozovnico dobili ugodno, boste za nekaj dni odšteli nekaj sto evrov.
Pariz
Razkošje meščanske Evrope. Kaj sploh reči o mestu luči, kar še ni bilo povedanega? Pariz ponuja izkušnjo bogastva evropskih stoletij, nezamenljiv šarm, ki ga vsebuje vsak atom pariškega zraka. Obiskovalca najprej pozdravi vseprisotni Eifflov stolp, ki v sivih dneh preluknja nizke oblake, v jasnih pa s svojega vrha ponuja prekrasen pogled na mesto pod njim. Praznično okrašen se sklada s svetlo podobo ulic, ki se prav nič ne razlikujejo od tistih, ki nam jih v filmih in reklamah ponuja televizija. Pariz, mesto tridesetih mostov čez Seno, ponuja neskončne muzejske hodnike in s prekrasnimi meščanskimi stavbami obdane ulice, po katerih se je užitek izgubljati. Ko vam je dovolj sprehajanja, se lahko odpočijete v enem izmed čudovito negovanih vrtov ali pa skočite na podzemno in se odpeljete nazaj, od koder ste prišli. Kljub velikosti mesta se je v Parizu presenetljivo težko izgubiti, saj je mreža javnega prevoza dobro organizirana, mesto pa ponuja dovolj prepoznavnih spomenikov, da se vam ob neštetih zemljevidih težko zgodi, da ne bi vedeli, kje ste. Med obvezne oglede spada muzej Orsay, ki je bil nekoč železniška postaja, in center Pompidou, ki od sedemdesetih let s svojm značilnim modernim videzom kraljuje med okoliškimi stavbami. Louvrski muzej je priporočljiv samo za vztrajne, saj vas poleg začetnih vrst za vstopnice čaka več razstavnih soban, kot ste jih zmožni prehoditi. V lepem vremenu se podajte do bazilike Sacre Coeur in obiščite pokopališče Pere Lachaise, na katerem je pokopanih kar nekaj znanih osebnosti iz sveta umetnosti. Za pogumnejše je pravo odkritje pariško podzemlje, saj si je poleg katakomb mogoče ogledati tudi muzej pariške kanalizacije, ki pa ni priporočljiv za tiste z občutljivejšimi nosnicami. Oba delujeta kot tolažba, da smo kljub blišču, ki ga ponuja zgornji svet, konec koncev vsi le ljudje. Pariz ponuja tudi svojevrstno izkušnjo odkrivanja mesta s kolesom, saj si lahko za nekaj evrov za neomejen čas sposodite kolo iz kolesarskega sistema Velib. Kolesa so na voljo 24 ur na dan in so, dokler jih uporabljate manj kot pol ure po začetnem nakupu kartice, zastonj. Najboljši način za njihovo uporabo je ta, da si ga na enem koncu mesta sposodite, ga po pol ure kolesarjenja pustite na drugem odložišču in tam vzamete novega. Prevažanje od ene do druge znamenitosti bo tako bolj razgibano, začutili pa boste pravi utrip mesta, saj se z njimi prevaža tudi večina Parižanov. Če se ustavite še v pekarni in kupite bageto ali dve za svoj prigrizek na klopi v parku, pa boste že skoraj bolj francoski od foie gras (gosja jetra, francoska specialiteta). Pariško razkošje pa ni zastonj. V hotelu Plaza Athenee stane dvoposteljna soba kar 1400 evrov na noč, a cene se tu šele začnejo. Nočitev v najprestižnejšem apartmaju vas bo stala 3.800 evrov, toda kdor si to lahko privošči, bo brez dvoma dopustoval v pravem buržujskem slogu. Zato pa je Pariz veliko cenejši, če tja poletite ali se odpeljete z agencijo – silvestrski izlet vas bo stal manj kot petsto evrov.
Istanbul
Otomanski imperij na dlani. Vas mika arabski svet, a se vam zdi preveč oddaljen in tuj? Odločite se za praznično potepanje po Istanbulu. Mesto se razteza čez dve celini, saj njegova dva dela čez ožino Bospor povezuje most. Podobo in duh mesta zaznamuje sedem mošej, med katerimi najbolj izstopa Hagija Sofija. Zgrajena je bila kot cerkev Svete modrosti, preživela burne čase in je danes spremenjena v mošejo. Istanbul je ravno dovolj evropski, da se boste počutili varno in domače, obenem pa ne boste prikrajšani za pristen turški šarm. Sprehodite se po velikem bazarju in si drznite barantati za kos tradicionalno poslikanega porcelana ali znamenito turško preprogo na bazarju Arasta, na tržnici začimb si naberite dišav, ki bodo obogatile domačo kuhinjo, nato pa si za oddih v eni izmed neštetih kavarn končno privoščite še pravo turško kavo. Obiskati velja tudi Modro mošejo in palačo Topkapi, ki vas bo s svojo mogočnostjo popeljala nazaj v čas, ko so tam svoje dneve preživljali otomanski sultani. Da bi s pogledom zaobjeli mesto, se odpravite na vrh okroglega stolpa Galata, ki se dviga nad strehe okoliških stavb četrti Beyoğlu že od srednjeveških dni. Prav ta četrt je zaradi pestrosti in razgibanosti uličic brez dvoma vredna obiska. Ena izmed značilnosti mesta so tudi terase na vrhu hiš, iz katerih se ponujajo krasni razgledi na mesto in so zvečer kot nalašč za počitek po napornem dnevu ogledovanja znamenitosti. Obisk v Istanbulu lahko izkoristite tudi za sprostitev v pristnem turškem slogu; obiščite hammam in se prepustite izkušenim rokam maserjev. Nikar se ne prestrašite ob grobih prijemih, saj se boste po koncu navideznega maltretiranja in potenja počutili imenitno. Izkušnja ne bo popolna brez izleta v turške kulinarične vode, kjer sta obvezna kebab in baklava, med pijačami pa je poleg kave najznačilnejši raki, žganje, ki se iz prozornega ob dodatku vode spremeni v belo. Globlje poglabljanje v istanbulske specialitete razkrije pestro paleto okusov, ki so mešanica azijske in sredozemske kuhinje. Cene so v Istanbulu nižje kot v Sloveniji, vendar nikar ne računajte na to, da boste dobre stvari dobili zastonj, in ne pričakujte udobnega hotelskega razkošja za majhen denar. Ciragan Palace Kempinski Istanbul ponuja najpreprostejše sobe za 303 evre, če pa si želite največjega razkošja, si privoščite kraljevi apartma, za katerega boste na noč odšteli kraljevskih 6300 evrov. Razkošje, vredno sultana, pač ima svojo ceno. Če prepustite organizacijo agenciji, bo turška izkušnja veliko cenejša.
Članek je bil objavljen v Zame, brezplačni prilogi časnika Žurnal24, ki je izšla v petek, 4. decembra.
