Ko se je švedska prestolonaslednica približevala koncu najstniških let, je zbolela za anoreksijo. Ista huda bolezen je 13 let kasneje prizadela še njeno sorodnico Carolino.
Victoria je šla leta 1997 na zdravljenje, ker je shujšala do kosti. Težave so se začele, ko je pri 18. letih počasi začela opravljati kraljeve dolžnosti, zaradi česar je bila pod hudim pritiskom. Kot je nekoč dejala, je poskušala delati čim več in sama sebi postavljala nerealne cilje.
Posnetkov mlade shirane princese se še vsi dobro spominjamo ...
Victorio so na zdravljenje poslali v tujino, kjer se je naučila, kako na drugačen način uravnavati svoja čustva in postavljati meje.
13 let pozneje pa je kraljevo družino ta bolezen spet prizadela. V začetku leta 2010, ko je bila hči princese Désirée von Bohlen stara 13 let, je tudi ona zbolela za tako imenovano anoreksijo nervozo. Nečakinja kraljice Silvie (81) in kralja Carla Gustafa (79) je za "Expressen" zdaj spregovorila o tem grozljivem času, ko se je vse vrtelo okoli njene bolne hčerke.
Pri 180 centimetrih tehtala le 45 kilogramov
"Vedno je bila ljubeč otrok in se je želela crkljati, potem pa je nekega dne rekla: 'Mami, nehaj me crkljati.' Občutiš, ko ti pred očmi začne izginjati lastna hči. Njene lopatice so štrlele kot krila," je o danes 28-letni Caroline, ki je v nekem trenutku pri 180 centimetrih tehtala le 45 kilogramov, povedala hči princese Birgitte, pokojne sestre kralja Carla Gustava.
Carolina, grofica von Ortenburg, je bila tako bolna, da so jo morali sprejeti v münchensko univerzitetno bolnišnico. "Pol leta je hodila na kliniko," je razkrila Désirée in dodala, da je bilo hčerkino trpljenje tudi zanjo "zelo boleče". V nekem trenutku Caroline klinike ni smela več zapustiti, ker je bilo njeno stanje kritično. "Strah me je bilo zanjo," je izjavila Désirée.
Anoreksije ni sprožil en sam dogodek. "Veliko stvari se je nabralo. Šola, puberteta, predispozicija. [...] Carolina je izgubila stik s svojim telesom in se je še vedno imela za debelo, čeprav ni jedla skoraj nič in je postajala čedalje bolj suha. V nekem trenutku mi je rekla, da je to edina moč, ki jo ima v življenju."
Zdaj je dokazano, da ima genetska dispozicija, torej dedna nagnjenost, odločilno vlogo pri nastanku anoreksije, je pojasnil dr. med. Hans Peter Hofmann, specialist psihosomatske medicine, psihiatrije in psihoterapije. Pomembno je, da se družina z boleznijo člana spopada skupaj. Tako se je v sklopu hčerkinega zdravljenja na terapijo odpravila tudi Désirée. To ji je odprlo oči, saj je spoznala, da nič ni narobe s tem, če nekoga prosimo za pomoč.
Ko je Caroline premagala anoreksijo, je Désirée sklenila, da želi pomagati drugim. 62-letnica se je izšolala za družinsko terapevtko in sedaj dela v domu za bolnike z demenco.
