Skoraj vsi iskalci zaposlitve si želijo in iščejo redno zaposlitev za nedoločen čas, vendar to žal velikokrat ni mogoče. Spoznajte še preostale oblike.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS, št. 42-2006/2002) govori o pogodbi o zaposlitvi, s katero se sklene delovno razmerje med delavcem in delodajalcem. Delavec se prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem proti plačilu, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Na podlagi sklenitve te pogodbe je delodajalec med drugim dolžan delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti. Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati vse zahteve iz določbe 29. člena ZDR, zlasti podatke pogodbenih strank, datum nastopa dela, kraj opravljanja dela, opis delovnih nalog in delovnega mesta, označbo, za kakšno pogodbo gre (na primer za določen čas, polni ali krajši delovni čas), višina in način izplačila plače, določbe o letnem dopustu in regresu, odpovedne razloge in roke in tako dalje.
Zaposlitvena pogodba za nedoločen ali določen čas
Pogodba o zaposlitvi naj bi se praviloma sklepala za nedoločen čas in le izjemoma za določen čas, vendar na žalost ni tako. Vedno več ljudi (sploh pripravnikov in žensk) dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, čeprav naj bi šlo v primeru zaposlitvene pogodbe za določen čas le za primere, kot so: izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas, nadomeščanje začasno odsotnega delavca, začasno povečan obseg dela, zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, opravljanje sezonskega dela, priprava na delo ali usposabljanje oziroma izobraževanje za delo (na primer pripravniki). V obeh navedenih primerih pogodb gre za redno zaposlitev s polnim delovnim časom, le trajanje delovnega razmerja je v drugem primeru omejeno.
Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom
Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene tudi za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu (na primer za štiri ali šest ur). Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno s časom, za katerega je sklenil delovno razmerje.
Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu
Za delo na domu se šteje delo po navodilih in za račun delodajalca, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so zunaj delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Delodajalec je o nameravanem organiziranju dela na domu pred začetkom delavčevega dela dolžan obvestiti inšpekcijo za delo.
