Magazin
291 ogledov

Zgodovina vinarstva pri nas

Slovenija je razdeljena na tri vinorodne dežele: Podravje, Posavje in Primorsko. Žurnal24 main
Vinska trta pri nas uspeva in daje vino praktično že od nekdaj; zato ima tudi precej zanimivo zgodovino, ki vam jo predstavljamo skozi najzanimivejše mejnike.
Od Keltov do srednjeveških menihov
Kultura vinske trte na Slovenskem je stara, kot so stari naseljenci na naših tleh. Že Kelti so štiri stoletja pred našim štetjem razširjali vinsko trto, ki so jo Rimljani nato še razširili. Posebno zaslužen za razširjanje vinogradništva pri nas je bil rimski cesar Probus, ki je svojim vojščakom ukazal razmnoževanje samo najboljših sort. Velik vpliv na razvoj vinogradništva je imelo tudi krščanstvo, za katerega je vino sestavni del obreda. Tako so za dvig vinogradništva in kakovost vin v srednjem veku skrbeli predvsem menihi, ki so v 11. stoletju pripomogli k začetku vzpona vinogradništva. Svojo vlogo je odigralo tudi gorsko pravo iz 13. stoletja, ki je uvedlo zakupnino za vinograde.

Od Valvasorja do trsne uši
O razmerah na Kranjskem v 17. stoletju je pisal J. V. Valvasor, ki v Slavi vojvodine Kranjske govori o kakovosti vin in vinski trgovini. V 18. in 19. stoletju pa je pomembno vlogo odigral tudi napredek v kmetijstvu; za napredek vinogradništva in vinarstva je bila posebno pomembna ustanovitev poskusnih postaj v Gorici in Mariboru ter kmetijskih šol. Proti koncu 19. stoletja pa se je na naših tleh pojavila trsna uš, ki je do konca stoletja uničila polovico vinogradov. Tako so ustanovili prve trsnice, izdelali prvo rajonizacijo in določili trsni izbor. Do prve svetovne vojne je bila obnovljena že večina vinogradov. Kljub temu se je z razpadom Avstro-Ogrske položaj še poslabšal, ker je prišlo do izgube trga. Svoje je prispevala tudi splošna gospodarska kriza.

Po drugi svetovni vojni
Po drugi svetovni vojni so na Agronomski fakulteti v Ljubljani najprej pregledali kataster ter izdelali sistematično rajonizacijo. K napredku vinogradništva in vinarstva je svoje prispeval tudi pravilnik o zaščiti slovenskih vin ter zakonodaja iz začetka 70. let prejšnjega stoletja. V začetku 80. let se je spet začelo intenzivneje obnavljati vinograde. Z razpadom Jugoslavije je slovensko vinogradništvo in vinarstvo doživelo ponoven udarec glede izgube trgov. Kljub temu si je, mogoče prav zaradi naše pestre vinogradniške zgodovine, slovensko vinogradništvo in vinarstvo tudi tokrat opomoglo in si s svojo raznolikostjo, butičnostjo in kakovostjo izbojevalo mesto na vinskem zemljevidu sveta.

In danes
Danes je vinorodna Slovenija razdeljena na tri vinorodne dežele (Podravje, Posavje in Primorsko), ki pa so razdeljene na devet vinorodnih okolišev (Brda, Bela krajina, Bizeljsko-Sremi, Dolenjska, Kras, Slovenska Istra, Štajerska Slovenija in Vipavska dolina), ki skupaj dajejo okoli 46 milijonov litrov vina; od tega je skoraj tri četrtine belega in le četrtina rdečega.
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.