Umetna inteligenca se razvija hitreje kot uspemo slediti vplivom, ki jih ima na vsakdanje življenje in tudi trg dela. Če se zazremo v preteklost, zlahka opazimo, da ima tehnologija dolgo zgodovino korenitih sprememb na delo, zato mnogi razvoj umetne inteligence imenujejo kar peta industrijska revolucija (McKinley 2024). Vsako od teh obdobjih je prineslo preoblikovanje sveta, kot smo ga poznali do tedaj skozi spremembe strukture, narave in dinamike dela (Inštitut Tony Blair 2024).
Bo umetna inteligenca službe jemala ali jih ustvarjala?
Splet je preplavljen z raziskavami in ugibanji o tem, kaj se bo dogajalo na trgu dela. V grobem bi jih lahko razdelili na 2 dela: tiste, ki napovedujejo, da bodo zaradi umetne inteligence na cesti ostali milijoni delavcev ter nasprotne, ki menijo, da bo umetna inteligenca prevzela le dolgočasne, ponavljajoče naloge, ter ustvarila prostor za večjo ustvarjalnost, skozi katero bodo ljudje lahko bolj uresničili svoj potencial.
Oglejmo si nekaj odmevnih trditev. Na inštitutu Tony Blair v lanski raziskavi ocenjujejo, da bo umetna inteligenca nadomestila med 1 in 3 milijone služb. Svetovni ekonomski forum je letos objavil predvidevanje, da bo umetna inteligenca globalno prevzela 75 milijonov služb, ampak ustvarila 133 milijonov novih (zaradi vpliva UI naj bi se pojavilo 58 milijonov novih delovnih mest), vendar bodo spremembe na določenih področjih drastične. McKinsey globalni inštitut špekulira, da bo do leta 2030 najmanj 14 % svetovne delovne sile moralo spremeniti svojo kariero zaradi digitalizacije, robotizacije in razvoja umetne inteligence. V poročilu Bostonske univerze navajajo, da naj bi umetna inteligenca nadomestila 2 milijona delavcev v proizvodnji do konca leta 2025, Goldman Sachs pa v bančnem poročilu podaja mnenje, da bo umetna inteligenca prevzela 300 milijonov zaposlitev s polnim delovnim časom, dve tretjini služb v ZDA in Evropi naj bi doživele spremembe zaradi vpliva umetne inteligence, četrtino vseh služb pa naj bi popolnoma nadomestila umetna inteligenca. Finančni minister ZDA, Scott Bessent, pa je rekel, da bo umetna inteligenca do leta 2040 avtomatizirala in preoblikovala 50 do 60 % služb.
Katere službe bi umetna inteligenca najlažje nadomestila
Forbes poroča, da bo vpeljava umetne inteligence v službe postopna, medtem ko vsaj določene aspekte dela oseb, ki se ukvarjajo z vnosom podatkov, pripravo urnikov, stiki s strankami in podobni umetna inteligenca že nadomešča. Najbolj varna so delovna mesta, ki temeljijo na empatiji, vodenju, ustvarjalnosti in zaupanju, kot na primer medicinske sestre, psihoterapevti, socialni delavci, delo z otroci ter vsa tista dela, ki zahtevajo posebne ročne spretnosti kot na primer gradbena dela, električarji in podobno.
Seznam del, ki jih najbolj uspešno nadomešča umetna inteligenca (povzeto po Gaper):
- Delo z bazami podatkov: sistemi, ki temeljijo na umetne inteligenci, uspešno in učinkovito izvajajo ponavljajoče naloge, ki zahtevajo preciznost brez čustvene vpletenosti. V McKinseyevi raziskavi predvidevajo, da bi lahko 38 % dela z bazami prevzela UI do konca leta 2030.
- Telemarketerji: klepetalni boti in spletni asistenti, ki jih upravlja umetna inteligenca vse bolj prevzemajo skrb za potrebe strank, promocijo in celo klice, pri čemer ne potrebujejo odmorov in lahko zmanjšajo stroške za 80 %.
- Receptorji: avtomatizirani sistemi za prijavo že postajajo vse bolj razširjeni, saj se ponašajo s hitrostjo, zmanjšajo možnostjo napak in predstavljajo izrazito nižje stroške.
- Knjigovodski referenti: računovodski programi, ki jih vodi umetna inteligenca, že upravljajo s finančnimi transakcijami, davki in poročili, pri čemer je človeški nadzor vse manj potreben.
- Blagajniki v trgovini: senzorji, kamere in algoritmi umetne inteligence vse bolj prevzemajo opravljanje nakupov brez človeške pomoči, avtomatizirane blagajne so že del tudi vsake večje trgovine.
- Vozniki taksijev in tovornjakov: tehnologija, ki sama upravlja z vozili, je v razmahu, pri čemer bi lahko zmanjšala stroške in težave, ki jih doživljajo vozniki predvsem ob dolgih vožnjah, kar pa bi vplivalo na izgubo milijonov služb po vsem svetu.
- Farmacevti: lekarne uporabljajo umetno inteligenco za predpisovanje zdravil na podlagi pacientove preteklosti ter upravljajo s stanjem zalog. To bi lahko v prihodnosti nadomestilo 50 % strokovnjakov iz tega področja.
- Delavci v proizvodnji: po predvidevanjih Svetovnega ekonomskega foruma bi lahko v naslednjih 5 letih umetna inteligenca in robotika nadomestila 30 % delavcev v proizvodnji, saj ljudje, ki potrebujejo počitek in prosti čas, preprosto ne morejo konkurirati.
- Pravni asistenti: Forrester napoveduje, da bo v bližnji prihodnosti 80 % pravnega sektorja močno spremenjenega zaradi vpliva umetne inteligence, saj je že sedaj v veliko pomoč pri sestavljanju pravnih pogodb, pregledu dokumentov in celo predvidevanju glede izida pravnih postopkov.
- Varnostniki: potreba po osebah, ki skrbijo za varnost, upada z uvedbo sistemov, kot so prepoznava obrazov in analiza vedenj v množici.
Številne napovedi glede tega, kakšne učinke do imela umetna inteligenca na naše življenje in delo, so črnobele. Morda pa je modro, da vidimo vso sivino med dvema skrajnostnima. Bo umetna inteligenca spremenila trg dela? Zagotovo, to se že dogaja. Kako in v kakšni meri še spoznavamo in čeprav na to nimamo vpliva, je v naši moči nedvomno to, kako bomo sprejeli te spremembe. Se bomo prilagodili in v tem prelomnem času morda zaznali celo nove priložnosti?
dezurni@styria-media.si
Rada bi videla robota k bo odmašil školko