Poletje je tu in s tem tudi čas, ko več pozornosti namenjamo počitku, oddihu in sprostitvi. Sprehod po obljudeni plaži, mestnemu središču ali natrpani restavraciji pa razkrije zaskrbljujočo realnost: čeprav fizično nismo v službi, ali se znamo odklopiti od telefonov, interneta, družabnih omrežij in igric? O tem smo spregovorili s strokovnjaki iz Logout, ki je prvi specializirani center pomoči ob različnih tveganih spletnih vedenjih, ustanovljen leta 2011. Poslanstvo ekipe je izboljšati dobro počutje v digitalnem okolju vseh, zlasti otrok in mladostnikov, z zagotavljanjem zdravljenja, podpore, pomoči, informiranja, izobraževanja in ozaveščanja o uravnoteženi in zdravi uporabi digitalnih medijev in zaslonske tehnologije.
Center Logout: "Digitalne aktivnosti le začasno zadovoljijo naše potrebe, nimajo pa moči zapolniti praznine, ki jo lahko le počitek, druženje, pogovor in dober stik s sočlovekom ali naravo."
V Centru Logout menijo, da je težko podati točnejšo oceno stanja glede prekomerne uporabe digitalnih tehnologij v Sloveniji: "Glede na izvedene raziskave pa lahko rečemo, da okvirno 10 - 12 % mladostnikov že kompulzivno uporablja digitalne naprave in imajo težave z nadzorovanjem rabe. Izkušnje nam kažejo, da že obstajajo resni izzivi na področju varne in zdrave rabe digitalnih tehnologij v celotni populaciji, še posebej pa pri otrocih in mladostnikih, same posledice pa niso zanemarljive niti na področju duševnega zdravja," so za Žurnal24 povedali v Centru Logout.
"Tudi odrasli niso imuni na prekomerno ali nevarno rabo digitalnih naprav, ki jo spretno opravičujejo s službenimi obveznostmi izven delovnega časa, branjem novic ipd. Pozornost moramo usmeriti tudi na starejše odrasle, ki se srečujejo z osamljenostjo in se tudi z digitalnimi aktivnostmi srečujejo v izolaciji in nimajo priložnosti deliti svojih izkušenj," opozarjajo na Centru Logout.
Kdaj postane prisotnost na spletu zaskrbljujoča?
V centru Logout za Žurnal24 pojasnjujejo, kako lahko prepoznamo opozorilne znake prekomerne uporabe digitalnih tehnologij in kako to vpliva na naše življenje: "Na Logout-u 'preveč' definiramo kot situacijo, ko digitalna aktivnost posega v pomembna življenjska področja. Spekter se razteza od zdrave do prekomerne rabe do zasvojenosti, ko nimamo več nadzora ali nekaterih stvari (na primer neprijetnih občutij, druženja, prehranjevanja) ne zmoremo več brez prisotnosti digitalne aktivnosti. Ukrepati pa je treba že veliko prej, ko opazimo poseg v življenjska področja - pogosto je to spanje (zvečer zaspimo kasneje in naš spanec zaradi rabe digitalnih naprav ni tako kvaliteten), psihično počutje, opuščanje opravil ali nam ljubih dejavnosti, odnosi, služba ali šola, gibanje. Velikokrat naši svetovanci opazijo, da nimajo več veselja za aktivnosti, ki so jih prej veselile, odlašajo z vsako neprijetno aktivnostjo ali pa je digitalna aktivnost skrhala odnos s katerim od bližnjih. Resnično se najbolj opazi padec vsake motivacije za aktivnosti izven zaslonov, do te mere, da posameznik niti nima ideje, kaj početi v času, ko nima ali si omeji dostop do digitalnih vsebin," pojasnjujejo v centru pomoči ob različnih tveganih spletnih vedenjih.
Ste že slišali za digitalni post?
V zadnjem času je postal popularen tako imenovan digitalni detox, kar označuje odločitev posameznika, da nekaj časa na uporablja naprav, kot so telefoni in računalniki ali ne spremlja novic in družabnih omrežij.
Center Logout: "Digitalni detox, post ali odklop je načrtovan čas brez digitalnih naprav. Na ljudi vpliva pozitivno, saj smo zaradi odsotnosti intenzivnih dražljajev in visoke količine informacij lahko bolj prisotni v trenutku, mirni in v stiku s sabo."
Kako se tega lotiti, svetujejo v Logout-u: "Poizkusimo lahko urni, dnevni ali večdnevni digitalni post. To je priložnost, da odkrijemo načine za odklop ali zadovoljevanje potreb (po povezanosti, napredku, zabavi), ki morda zahtevajo več napora, a nam prinesejo večje zadovoljstvo. Digitalne aktivnosti zelo pogosto namreč le začasno zadovoljijo naše potrebe, nimajo pa moči zapolniti praznine, ki jo lahko le počitek, druženje, pogovor in dober stik s sočlovekom ali naravo. Pomagamo si lahko tudi s spremembami na dnevni bazi: določimo si večerno uro (vsaj eno uro pred spanjem), jutra začenjamo brez prisotnosti naprav, v domačem okolju izberemo prostore brez naprav (npr. spalnica), s preprostimi spremembami nastavitev ali dogovori z bližnjimi preprosto zamejimo aplikacije in spletne strani pri katerih nimamo več nadzora."
Naj bo poletni dopust res pravi počitek
Na Logout-u opozarjajo: "Pogosto se nam zgodi, da nas digitalna aktivnost, kamor se želimo iti spočiti, v resnici preobremeni in izčrpa, pa tega ne opazimo. Digitalne naprave enostavno tega željenega “počitka” zaradi omenjenega ne morejo zagotoviti. V času detoxa smo bolj pozorni tudi na novosti in druge prijetne dražljaje, saj našega dopaminskega sistema ne hranimo neprestano z intenzivnimi dražljaji, ki nam obljubljajo nagrade (*nagrajevalni učinek lahko vzpostavijo obvestila, ki obljubljajo novo sporočilo, mail, snap, ali pa videoposnetek, ki ga preprosto ne moremo zamuditi)."
Logout: "Poletni dopust je lahko super priložnost za preizkušanje svoje in družinske vzdržnosti brez digitalne aktivnosti in odlična vrsta tekmovanja, kdo od članov se lahko za dlje časa 'odklopi' in prepusti dopustovanju."
V Centru Logout imajo izjemno pozitivne z digitalnim detoxom, ki ga organizirajo za mladostnike – po treh tednih, ki jih mladostniki preživijo izven vsakega stika z digitalnimi napravami, postanejo bolj komunikativni, družabni in imajo vsaj nekaj motivacije tudi za stvari, ki jim niso najljubše.
Pojavil se je nov pojem: strah, da bi kaj zamudili
V Centru Logout opažajo, da se je skupaj s prekomerno rabo spletnih tehnologij, začel uveljavljati nov pojav, ki ga označuje okrajšava FOMO (angl. Fear of Missing Out), torej strah pred tem, da bi zamudili pomembne informacije, ki se razvija skozi prekomerno izpostavljenostjo nenehnemu dogajanju na spletu. "Takšna stalna izpostavljenost informacijam lahko vodi v stres, občutek izgube nadzora ter zmanjšano zmožnost osredotočanja, kar opažamo tudi pri delu z našimi uporabniki. Poleg tega vse pogosteje govorimo o t. i. tehno-stresorjih – specifičnih virih stresa, povezanih z uporabo tehnologije. Tehno-invazija opisuje vdor tehnologije v zasebno življenje, kar briše mejo med delovnim in prostim časom. Tehno-preobremenjenost se nanaša na velike količine informacij in nalog, ki jih posameznik pogosto upravlja prek ene same naprave. Ti dejavniki skupaj ustvarjajo okolje, v katerem se posameznik težko odklopi od dela, ohranja ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem ter učinkovito obvladuje svoj digitalni vsakdan," za Žurnal24 pojasnjujejo v Centru Logout, kjer se ukvarjajo s posamezniki, ki imajo težave z uravnoteženo in zdravo uporabo digitalnih medijev in zaslonske tehnologije.
Logout: "Ko se zaradi tehnologije razvijejo tehno-stresorji in informacijska obremenjenost se pogosto pojavi izčrpanost, slabše duševno zdravje in stres na delovnem mestu."
"Tehnostresorje raziskovalci povezujejo tudi z zdravstveni problemi, med njimi izgorelost in splošno slabše zadovoljstvo pri delu. Obenem tehnologija pogosto zabriše meje med delom in zasebnim življenjem in zato pušča premalo časa za regeneracijo, naši počitki so krajši, službena sporočila pa jih še dodatno zmotijo. Zaradi tega smo tudi hitreje mentalno izčrpani, kar je posledica pogostih obvestil in večopravilnosti (mulstitasking). Vsi ti dejavniki na zaposlene močno vplivajo – psihološko (anksioznost, izgorelost), fiziološko (moten spanec, stres) in čustveno (nezadovoljstvo, depresija). Celotna organizacija je zaradi tega lahko manj produktivna," na Logout-u pojasnjujejo povezavo med zdravjem in prekomerno rabo digitalnim tehnologij.
"Imam 2 telefona, ki ju ponoči skrijem v avto"
Z nami je delila svoje izkušnje o tem, kako se sooča s stresom, kako se je v zadnjih letih naučila odklopiti in ne samo preživela, ampak se tako k delu vrnila bolj polna energije in ustvarila zdrav prostor, v katerem lahko polno zasije njena ustvarjalnost in ljubezen do izdelave nakita.
Kako doživljate pritiske, ki izhajajo iz narave vašega dela glede nenehne prisotnosti na spletu in družabnih omrežjih?
"Iskreno, včasih je kar izziv 😊 Tudi moji kolegi, ki so na samostojni poslovni poti, doživljajo podobno. Vsi bi se najraje odmaknili od družabnih omrežij, vendar nam delo tega ne dovoljuje. Ne znam si predstavljati, kako bi moj posel potekal brez tega - kako bi se predstavila ljudem, kako bi prišli do mene in se odločili za nakup izdelkov. Veliko razmišljam o tem, kako bi se temu izognila, vendar si osebe, ki bi skrbela za to namesto mene, ne morem privoščiti. Opažam, da so ljudje, ki pa sploh ne preživijo časa na družabnih omrežjih, ker recimo njihovo delo ni odvisno od tega, bolj prisotni in njihova življenja so bolj polna."
Kakšen je vaš odnos do družabnih omrežij?
"Moji občutki so mešani. Jezi me, ker je celoten sistem tako narejen, da te skuša premamiti in te nagradi za to, da čim več časa preživljaš tam. Družabna omrežja so zelo premišljeno zastavljena, zato rabiš močno voljo in jeklen urnik, da se izogneš pretirani prisotnosti v tem svetu. Obenem so odnosi, ki sem jih v vseh letih mojega dela spletla s strankami, zelo globoki in pristni, zato si težko predstavljam, kako bi ta del prevzela neka tretja oseba."
Kako konkretno imate organizirano delo, da čim bolj zmanjšate škodljive učinke spletnih tehnologij?
"Imam 2 telefona: enega uporabljam izključno za klice in osebne, družinske fotografije, na njem ni nikakršnih aplikacij, niti whatsappa ali youtube-a. Drugi telefon, z večjo kapaciteto SD kartice, pa je delovni telefon, nima SIM kartice, uporabljam pa ga za pripravo in urejanje slikovnih materialov in podobno. Na tem imam tudi vse aplikacije, kot so Facebook in Instagram. Moja strategija, s katero zavarujem svoj prosti čas in mir je, da vsak večer oba telefona odnesem na parkirišče v avto. Zavedam se nevarnosti, da me telefoni premamijo, zato se na ta način zavarujem. Nočem, da je telefon prva stvar, ki jo primem v roke, ko se zbudim, ampak grem zjutraj najprej na sprehod, peljem hčerko v šolo in šele potem pride na vrsto delo."
Ali ste kdaj izvedli tudi večdnevni odmik od digitalnih omrežij, kar popularno imenujemo digitalni detox?
"Ja, sem, večkrat in to je zame res prekrasna izkušnja. Mislim sicer, da to vsak doživlja drugače. Ker je moje delo in s tem povezana spletna prisotnost zelo osebna, se veliko preizprašujem, koliko in kaj iz svojega življenja pokazati javnosti. V času odmika pa se mi s tem sploh ni bilo treba ukvarjati, občutek je bil svoboden in čutila sem, da se lahko bolj spočijem. Moj um se je pomiril, vedel je, da v tem času ne bo nobene prodaje, lahko sem spustila strahove in skrbi, povezane s tem. To mi je omogočilo, da sem bila lahko povsem prisotna v odnosih in ustvarjanju. Obenem je bil zelo zanimiv občutek, da sem pridobila ogromno enega časa. Toplo, toplo priporočam vsem."
Ali ste imeli ob odklopu od družbenih omrežij kakšno krizo?
"Samo prvič. Spomnim se, da se je pojavil prav en grozen občutek, da bom umrla (ampak vem, da se je ob tem aktiviral en star podzavestni strah, in je bila ta situacija samo pobuda). Vendar je bilo to nekaj let nazaj, ko moje delo in prihodki še niso bili tako stabilni in sem praktično danes prodajala za to, da sem lahko jutri preživela. Strah me je bilo, da me bodo ljudje pozabili, da ne bodo več kupovali mojih izdelkov, čeprav je bil to samo moj strah. Sedaj pa se takšnih odklopov zelo veselim, in ko na družabnih omrežjih najavim svojo odsotnost, je to tudi neka obljuba sebi, ki se je potem lažje držim."
dezurni@styria-media.si
