V današnjem času zaradi narave dela in razmahom interneta, ki nikoli ne spi, vse več služb posega v našo zasebnost in čas, ki bi moral biti namenjen počitku, družini in hobijem. Ste vedeli, da je vaš delodajalec po zakonu dolžan zagotoviti in spoštovati vaš prosti čas?
V luči tega je bila 16. novembra 2024 sprejeta pravica do odklopa, ki pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, hkrati pa tudi obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice delodajalec sprejme ustrezne ukrepe, poročajo na portalu gov.si.
Pravica do odklopa se je v zakonodaji RS uvedla z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (novelo ZDR-1D), in sicer v okviru novega 142.a člena ZDR-1.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti še dodaja: "Pravica do odklopa sicer izhaja iz že uveljavljenih institutov delovnega prava, in sicer efektivnega delovnega časa in časa upravičenih odsotnosti z dela. Efektivni delovni čas je na podlagi zakona namreč vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti delavec ni na razpolago delodajalcu in ne izpolnjuje svojih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, zato tukaj s pravico do odklopa ni vzpostavljen nov pravni položaj glede izrabe delovnega časa. Ko gre za odgovor na vprašanje, ali uzakonitev pravice do odklopa že a priori pomeni, da delavci zunaj delovnega časa ne bodo več zavezani odgovarjati na klice in emaile delodajalca, je glede na predhodno navedeno treba pojasniti, da tega delavci že sedaj niso bili zavezani početi, s pravico do odklopa bo delodajalec za ta namen dolžan sprejeti ukrepe."
Kaj lahko naredim, če so kršene moje pravice?
Na Inšpektoratu Republike Slovenije za delo (IRSD) pojasnjujejo, kaj lahko naredi delavec v primeru, da delodajalec ne spoštuje njegove pravice do odklopa:
- Prvi korak je opozorilo delodajalcu, pri čemer naj delavec izpostavi zaznane nepravilnosti in delodajalca spomni na njegove zakonske dolžnosti.
- Če delodajalec ne odpravi kršitve, lahko delavec skladno z 200. členom ZDR-1 zahteva, da delodajalec izpolni svoje obveznosti.
- Če tudi to ne pomaga, lahko delavec poišče pravno varstvo ali se obrne na Inšpektorat Republike Slovenije za delo, ki je pristojen za nadzor nad spoštovanjem delovnopravne zakonodaje.
Kakšne so kazni?
IRSD bo pri nadzorih preverjal, ali so delodajalci uvedli ustrezne ukrepe, ki zaposlenim zagotavljajo uveljavljanje pravice do odklopa, in ali ti ukrepi dejansko omogočajo izvajanje te pravice v praksi. Zakon o delovnih razmerjih za kršitve določa tudi globe:
- Za pravne osebe, samostojne podjetnike ali posameznike, ki opravljajo dejavnost, globa znaša od 1.500 do 4.000 evrov.
- Za manjše delodajalce globa znaša od 300 do 2.000 evrov.
- Za odgovorne osebe v pravnih osebah ter državnih organih ali lokalnih skupnostih je globa določena v višini od 150 do 1.000 evrov.
Na IRSD so za Žurnal24 povedali, da so v letu 2025 zabeležili 9 kršitev 142.a člena ZDR-1.
Kako to izgleda v praksi?
Na Žurnalu24 smo že poročali, kako so se številna podjetja v Sloveniji pripravljala na spoštovanje nove pravice. Kakšne so še konkretne aktivnosti, ki jih podjetja lahko sprejmejo v podporo svojih zaposlenih in večjemu ravnovesju med delom in zasebnostjo na podlagi dobrih praks v Evropi, navajajo v Zvezi svobodnih sindikatov:
- podrobnejša opredelitev delovnega časa in časa, ko velja pravica do odklopa in delavec ni dolžan odgovarjati na elektronsko pošto ali se javljati telefonskim klicem delodajalca;
- "mehki" tehnični ukrepi za omejitev komunikacije izven delovnega časa (pošiljanje elektronske pošte izven delovnega časa z zamikom; sporočila poslana izven delovnega časa so opremljena z opozorilom, da sporočilo ne terja takojšnjega odgovora; preusmerjanje telefonskih klicev z avtomatskim odzivnikom ipd.);
- "trdi" tehnični ukrepi za omejitev komunikacije izven delovnega časa (podjetja omejijo komunikacijo na način, da ugasnejo strežnike, tako da delavci izven delovnega časa ne prejmejo službene elektronske pošte; podjetja vzpostavijo sistem na način, da se delavci izven delovnih prostorov delodajalca ne morejo prijaviti v elektronske sisteme delodajalca kot je elektronska pošta, intranet ipd.).
- ozaveščanje in usposabljanje delavcev ter vodstvenega in vodilnega kadra o nevarnostih stalne povezanosti preko informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), organizaciji dela,
- spremljanju delovnih obremenitev zaposlenih ipd.;
- opredelitev tveganj stalne povezanosti preko IKT v oceni tveganja delovnih mest;
- zaščito delavca pred povračilnimi ukrepi ali neenako obravnavo, če se v času počitka ne odzove delodajalcu na elektronsko pošto, telefonski klic ipd.
Dejstvo, da se tudi delodajalci vse bolj zavedajo, kako pomembno je, da zaposleni preživljajo kakovosten prosti čas, je zagotovo v uteho, a vendar je del razširjene slovenske kolektivne zavesti neka mera nagnjenosti k temu, da smo pridni (delamo celo z migreno). S tem samo po sebi ni nič narobe, dokler ne poseže pregloboko v naše zdravje in dobro počutje. Takrat se moramo spomniti, da smo primarno odgovorni za svoje zdravje in se moramo naučiti sebe postaviti na prvo mesto, kar je zagotovo neprimerni lažje, ko vemo, da nas pri tem podpirata tako zakon kot delodajalec.
