Ob koncu letošnjega leta smo priča številnim spremembam na področju dela. Božičnica, novosti pri delu upokojencev in samozaposlenih, zaradi česar vsi pozorno spremljajo odločitve vlade in se sprašujejo, kako se bo zanje končalo letošnje leto in kaj jim vlada pripravlja v prihajajočem.
O vsem tem smo govorili z Nino Scortegagna Kavčnik, ki je specializirana za področje delovnega prava. Avtorica številnih knjig, ki letno izvede več kot 100 izobraževanj, predavateljica na fakulteti, višjih šolah in strokovnih konferencah nam je na preprost način razjasnila nekaj največjih dilem in brez ovinkarjenja povedala, kaj meni o novostih.
Nina, ste ugledna strokovnjakinja za delovno pravo z veliko izkušnjami, predstavljam si, da imate ob koncu leta in vseh spremembah veliko dela.
Ja, res je. Trenutno je predvsem aktualna tema zimski regres. Aktualna tudi zato, ker je bila sprejeta tik pred koncem leta in gre za pravico, ki jo mora večina delodajalcev izplačati do 18. decembra. Ampak ni pa to edina tema. Letos je bilo sprejetih kar nekaj zakonodajnih sprememb in ob koncu leta potekajo tudi priprave na novo leto. Sprejete so bile na primer spremembe Zakona o urejanju trga dela, ki prinaša pomembne novosti, predvsem na področju upokojenskega dela. Upokojenci lahko že od novembra dalje delajo več in tudi zaslužijo več na letni ravni, kot so do sedaj. Delodajalci imajo lahko tudi več ur upokojenskega dela na mesec, kar so v bistvu zelo dobrodošle novosti, ker poenostavljeno povedano, to pač pomeni, da bodo upokojenci lahko delali več, delodajalci pa se bodo posluževali več upokojenskega dela. Ob pomanjkanju delovne sile je to verjetno zelo dobrodošla novost, hkrati pa bodo upokojenci lahko zaslužili še kakšen evro več.
Druga novost, ki prične veljati s 1. januarjem 2026, pa je tako imenovani institut 80/90/100. Gre za institut skrajšanega delovnega časa delavcev, ki so pred upokojitvijo. Na kratko gre za to, da se jih spodbudi, da se ne bi še takoj upokojili in še ostanejo v zaposlitvi, ali pa da bi bil ta prehod mehkejši. Omenjeni institut jim tako omogoča, da so še vedno za 100 % zaposleni, prejemajo 90 % dotedanje osnovne plače, delajo pa samo 80 % svojega polnega delovnega časa. Po mojih informacijah, glede na klice, ki jih prejemam, bo to nek institut, ki bo v praksi kar zaživel. Sicer izgleda, da morda bolj v javnem kot v zasebnem sektorju, ampak je kar nekaj povpraševanja in zanimanja tudi za to.
Ko govorite o povpraševanju in zanimanju, s tem mislite posameznike, ki jim pomagate pri odločitvi?
Predvsem podjetja in organizacije. Pretežno sicer svetujem v zasebnem sektorju, ampak pri institutih, ki veljajo za oboje, pa tudi v javnem.
S čim pa so povezana najpogostejša vprašanja in dileme, s katerimi se obračajo na vas?
Zagotovo je sedaj najbolj pereča tema zimski regres. Zakon o zimskem regresu ima malo členov, je pa ogromno vprašanj, ki so povezana predvsem s tem, kako se izračuna sorazmerni del zimskega regresa, če delavec ni bil zaposlen za celo leto 2025. Potem morda najbolj aktualno vprašanje je pa, ali gre res ta pravica delavcem, ki so bili v letošnjem letu zaposleni, pa niso več. Zakon je namreč začel veljati 20. novembra in pojavlja se vprašanje, ali je to res nekaj, kar velja za nazaj, kar je treba upoštevati ali ne.
Delodajalci so pravzaprav zelo začudeni, kako je mogoče, da zakon začne veljati 20. novembra, pa v bistvu podeljuje to pravico delavcem, ki so bili pri njih zaposleni kadarkoli v letu 2025, tudi tistim, ki v tem trenutku niso več.
Na to temo je bilo precej povedanega, delodajalske organizacije so tudi napovedovale vložitev zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona na Ustavno sodišče, ampak državni svet tega ni potrdil, tako da zakon velja in so pravzaprav debate o tem, dokler ne bo karkoli drugače, čisto brezpredmetne. Dejstvo je, da mora večina delodajalcev izvesti plačilo do 18. decembra. Novost je le, da je skupina podjetij na Ustavno sodišče vložila ustavno presojo s predlogom za zadržanje izvajanja zakona (več o tem).
Ali se lahko opremo na kakšne pozitivne zglede iz tujine? Kako imajo drugje to urejeno?
V tujini so plačni sistemi zelo drugače urejeni kot pri nas. Pa saj ni problem toliko tujina, problem je način, ki ga imamo v Sloveniji. Nihče ne oporeka pravici delavcem, da bi dobili nek dodaten dohodek, ampak pot po mojem mnenju ni prava.
Nedopustno je, da delodajalcu naložiš plačilo 20. novembra, ker tega ni mogel planirati v svojih poslovnih načrtih, tega ni predvidel. Poleg tega gre za neko obvezno izplačilo, ki pravzaprav sploh ne veš, čemu v resnici je namen. Ime mu je zimski regres, kar nas morda napelje na razmišljanje, da je to neka povezava z letnim regresom. Po drugi strani se pri davčni obravnavi to nekoliko navezuje na poslovno uspešnost. Skratka, en miks vsega je in ljudje so blazno zmedeni pri sami izvedbi, pa še po mojem pot ni prava, to se nikakor ne dela tako na tak način.
Še enkrat poudarjam, ne gre za to, da delavcem kdo ne bi privoščil te pravice, ampak razumeti je potrebno, da morajo delodajalci take stvari planirati vnaprej, to ni majhen strošek.
Zmeda je res velika. Poleg zimskega regresa in božičnice se v tem kontekstu pojavlja še nekaj izrazov, kot so 13. plača, poslovna uspešnost. Nam lahko malo pojasnite?
Če nagrajuješ delavce zato, ker je podjetju šlo dobro, potem je to poslovna uspešnost, ki jo moraš tako delovnopravno in davčno obravnavati. Če pa delavcem ob koncu leta, recimo zdaj decembra, daš par sto evrov in rečeš, da je to zato, da si bodo z družino lahko kaj privoščili, kakšno darilo več kupili otrokom, pa to ni povezano s poslovno uspešnostjo ali pa neuspešnostjo podjetja, ampak je to v bistvu neka nagrada ob koncu leta. Temu smo včasih rekli božičnica. Takšno nakazilo, božičnico, je potrebno potem tudi delovnopravno in davčno drugače obravnavati.
Skratka, to nista sopomenki, razen, če pač pod pojmom božičnica izplačujemo poslovno uspešnost.
Nedopustno je, da delodajalcu naložiš decembrsko plačilo 20. novembra, ker tega ni mogel planirati v svojih poslovnih načrtih, tega ni predvidel.
Kaj pa 13. plača?
13. plača dobesedno pomeni še eno plačo. Gre za institut, ki je bolj znan iz tujine. Tudi pri nas se nekatera podjetja odločajo za 13. plačo, ampak odkar imamo ugodnejšo obravnavo poslovne uspešnosti, to je od leta 2017, je pravzaprav za delavca bolje, da dobi poslovno uspešnost.
Zaradi obdavčitve?
Tako je, ker je poslovna uspešnost ugodneje davčno obravnavana in bo dobil večji neto, kot bi ga dobil pri istem bruto znesku 13. plače. Zato je bolj priljubljeno izplačilo poslovne uspešnosti.
Pravite, da je zaradi hitre uvedbe novosti zmeda v podjetjih zelo velika. Kje se vam zdi, da iščejo največ dodatne pomoči, kaj so najpogostejša vprašanja, kje je največ nejasnosti?
Največ dodatne pomoči oziroma vprašanj imajo podjetja, ki so ali pa bodo letos poleg zimskega regresa, ki je obvezen, izplačala tudi poslovno uspešnost. Nekatera podjetja imajo interne akte, podjetniške kolektivne pogodbe, kjer so se z delavci ali sindikati ali pa pač sama odločila, da izplačujejo tudi poslovno uspešnost. V njihovih interni aktih je običajno določen nek kriterij, kdaj je podjetje poslovno uspešno, pa so recimo ta kriterij letos dosegli, zaradi česar bodo letos morali izplačati poslovno uspešnost.
Če ta mejnik dosežejo, letos niti nimajo možnosti izbire, ali bodo to izplačali ali ne - morajo izplačati, kljub temu, da morajo obenem izplačati še zimski regres. Seveda jih sedaj zanima, ali lahko ta zimski regres štejejo v to poslovno uspešnost. Odgovor je: Ne moreš ga, ker je to nova pravica.
Zelo malo podjetij ima manevrski prostor, da bi lahko poslovno uspešnost letos znižalo. To so samo podjetja, ki vsako leto znova sprejmejo pravilnik o izplačilu poslovne uspešnosti. Povečini gre za manjša podjetja, ko že ugotovijo, da so poslovno uspešna, pa sprejmejo pravilnik, ki določa izplačilo poslovne uspešnosti. Podjetja, ki pa imajo pravilnik, ki velja za nedoločen čas, imajo povsem zvezane roke. Letos morajo izplačati poslovno uspešnost in zimski regres. To je pravzaprav še en razlog, zakaj tak princip sprejemanja zakonodaje ni v redu. Ker to za nekatere delodajalce res pomeni velik dodaten strošek. Podjetja, ki pa se lahko prilagodijo, bodo pa za znesek zimskega regresa zmanjšala poslovno uspešnost in regres za letni dopust. In tako delavci ne bodo imeli nič več v žepu. Samo mnogi se tega še ne zavedajo.
V kontekstu zimskega regresa in poslovne uspešnosti se omenja tudi zakonitost izplačevanja. Kaj mislite s tem?
Točno to, kar sem sedaj pojasnila. Da je potrebno posebej plačati zimski regres, poleg poslovne uspešnosti.
Kaj pa zniževanje poslovne uspešnosti in zimskega regresa delavcem, ki so bili zaposleni, pa upravičeno niso delali?
V kontekstu tega govorimo o kriteriju efektivne prisotnosti pri poslovni uspešnosti. V zadnjih letih je potekala precej burna razprava o tem, ali poslovno uspešnost lahko znižuješ delavcem, ki so bili bolniško odsotni, in delavkam, ki so bile porodniško odsotne, češ, da so bili zaposleni, niso pa delali. Lani, konec leta, smo dobili sodbo Vrhovnega sodišča, ki je pravzaprav potrdila to, kar je že vseskozi govoril Zagovornik načela enakosti, in sicer da je tako zniževanje poslovne uspešnosti delavcem, ki so bili upravičeno odsotni, posredna diskriminacija. Tega ni več mogoče početi in je tudi nezakonito. Plastično povedano to pač pomeni, da tudi če je delavec celo leto bil bolniško odsoten, delavka celo leto porodniško odsotna, jima pripada poslovna uspešnost v povsem enakemu znesku kot nekomu, ki je vse leto delal.
To torej velja tako za poslovno uspešnost kot zimski regres?
Ja, seveda, pri zimskem regresu ni tu nikakršnih dvomov.
Se vam zdi, da bodo te novosti imele kakšne večje učinke na trg dela in zaposlovanje?
Ah, mislim, da te spremembe nimajo nekega strašnega vpliva na samo zaposlovanje, ampak predvsem se v zadnjem času prepogosto dogaja, da je poslovno okolje preveč nepredvidljivo iz vidika stroškov. Torej, kaj tebe kot delodajalca čaka in novih pravicah, ki gredo delavcem, recimo zdaj zimski regres in tako naprej. To je prehitro sprejemanje neke zakonodaje, mogoče zato, da bi bila všečna ljudem, težko je najti kakšen drug razlog za tem, zakaj so to naredili ravno v tem časovnem obdobju. To ni samo mnenje delodajalcev, to pravi tudi marsikateri delavec. Mislim pa, da sicer to ne bo imeli nekega velikega vpliva drugače.
Podobno kot pri S.P.-jevcih, ko se ponovno spreminja prag za normirance?
Ja, upoštevanje prihodkov v preteklih letih, ko ta zakon še ni veljal, tukaj je spet vprašanje retroaktivnosti, ali je to v resnici sploh zakonito ali ne. Poslovno okolje je preveč nepredvidljivo, hkrati pa je gospodarstvo tisto, ki plačuje davke, zaposluje ljudi in če gospodarstva ne bo, ne bo nihče dobro živel. Če bo šlo dobro gospodarstvu, bodo tudi ljudje dobro živeli. Se mi zdi, da se tisti, ki sprejemajo zakonodajo, tega premalo zavedajo. Vsak, ki ima odločevalsko moč ali kreira zakonodajne spremembe, bi moral biti najprej vsaj 10 let podjetnik in imeti vsaj 10 zaposlenih delavcev naenkrat.
To je prehitro sprejemanje neke zakonodaje, mogoče zato, da bi bila všečna ljudem, težko je najti kakšen drug razlog za tem, zakaj so to naredili ravno v tem časovnem obdobju.
Omenili ste načelo retroaktivnosti, kaj mislite s tem?
Poslovno okolje je preveč nepredvidljivo, hkrati pa je gospodarstvo tisto, ki plačuje davke, zaposluje ljudi in če gospodarstva ne bo, ne bo nihče dobro živel. Se mi zdi, da se tisti, ki sprejemajo zakonodajo, tega premalo zavedajo.
Pobuda za zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti zimskega regresa je bila podana, a so jo zavrnili. Kako to komentirate?
Po eni strani bi lahko rekli še dobro, če pomislimo, v kakšni situaciji bi se znašli delodajalci, če bi zdaj zimski regres izplačali, potem bi bile pa tudi te določbe zadržane. Zdi se mi, da bi bil to potem še dodaten udarec, dodatna slaba volja. Po drugi strani bi pa verjetno bilo prav, da bi do take presoje prišlo, ker nenazadnje bi to veljalo za naprej. Razlog za zavrnitev je pa verjetno tudi v tem, da pred volitvami nihče od državnih svetnikov ne želi biti na naslovnicah kot nekdo, ki je ljudem preprečil prejem zimskega regresa. Povsem razumljivo pa s tem nimajo težav slovenski podjetniki, ki so šli sami v akcijo. Kar je logično, saj bo šel zimski regres iz njihovih žepov. Glejte, v resnici so zelo jasna pravila o tem, kako se zakoni sprejemajo, kakšna so nomotehnična pravila, se pravi veščine pisanja zakonov.
Če si preberemo vsem javno dostopne pripombe službe za zakonodajo državnega zbora, nam je jasno, kaj vse je narobe s tem zakonom. Pač to tako ne gre. Za vse veljajo neka pravila in naj veljajo tudi za zakonodajalce. Ni sprejemljivo, da zato, ker imaš moč, lahko delaš, kar želiš. To je slabo sporočilo. Zakoni so zato, da se jih držimo, kar velja za vse.
Ali je do izplačila poslovne uspešnosti upravičen tudi delavec, ki prekine delovno razmerje?
Pri poslovni uspešnosti imajo delodajalci velikokrat napisano, da poslovno uspešnost izplačajo tistim delavcem, ki so v trenutku izplačila pri njih zaposleni. Podam konkreten primer: delodajalec bo poslovno uspešnost za leto 2025 izplačal 15. januarja. V pravilniku ima vzpostavljeno pravilo, da jo bo izplačal tistim delavcem, ki so na dan izplačila pri njem zaposleni. In zdaj imamo recimo primer delavca, ki bo celo leto 2025 pri njem zaposlen, ampak 15. januarja pa ne več. A je tako pravilo v redu? Ni diskriminatorno, ker ne temelji na osebni okoliščini, je pa po mojem delovnopravno absolutno sporno. Sporno je pa zaradi tega, ker je to, da bomo poslovno uspešnost izplačali 15. januarja za nazaj, pravzaprav samo časovna dinamika. V čem je razlika, če delovno uspešnost izplačamo delavcu sredi januarja za preteklo leto ali pa jo izplačujemo vsak mesec sproti za vse zaposlene?
Med tema dvema delavcema po mojem ni razloga za utemeljeno razlikovanje. Da bi prvi dobil vseh 12 poslovnih uspešnosti, ker bi jo dobival mesečno, drugi pa ne dobi ničesar, ker na dan izplačila, na primer 15. januarja, ni več zaposlen. Obenem gre za isto časovno obdobje, za isto pravico.
Izplačevanje poslovne uspešnosti za preteklo leto le tistim, ki so na določen dan zaposleni pri podjetju, je kriterij, ki je zelo razširjen pri delodajalcih in seveda me je zanimalo, od kod izhaja. Ne gre za nekaj, kar bi si lahko nekdo preprosto izmislil, drugi pa bi ponavljali za njim. Izvirni greh sem našla v letu 2017, ko se je spreminjal zakon o dohodnini in je zakonodajalec v bistvu k predlogu te spremembe, ne v zakonskem besedilu, ampak k predlogu k spremembi napisal, da bodo neobdavčeno izplačilo te poslovne uspešnosti prejeli delavci, ki so na dan izplačila pri delodajalcu zaposleni. Mogoče je bil to za davčni organ pomemben pogoj, delovnopravno pa absolutno nedopusten in jaz delodajalce vselej opozarjam, naj bodo previdni pri takih pogojih, ker je to lahko razlog za val sporov.
Kaj pa lahko naredi delavec, ki se mu zgodi takšna diskriminacija? Se pravi, da je bil pri delodajalcu zaposlen vse leto, ne pa več na dan, ko se izplačuje poslovna uspešnost za preteklo leto?
Imate morda še kakšno sporočilo v tem obdobju?
Izgleda, da se nam vse spremembe dogajajo ob nepravem času. Ali je to poleti, ko so ljudje na dopustih, ali pa ob koncu leta, ko naj bi si vzeli premor, se podružili in poveselili, ampak namesto tega zdaj vsi čepimo v pisarnah in se ukvarjamo z zakonodajnimi spremembami. Morda bolj v šali kot zares, bi rekla, naj zakonodajalec raje sprejema zakonodajo v bolj primernih časih, ne pa v času, ko bi morali ljudje početi kaj drugega. Poleg tega me žalosti, da se tako velike stvari odvijajo mimo socialnega dialoga. Zakon o zimskem regresu je bil na primer sprejet brez soglasja socialnih partnerjev. To pač zagotovo ni dobra popotnica za noben zakon. Zgodovina je večkrat pokazala, da imajo spremembe, s katerimi se socialni partnerji strinjajo, boljšo popotnico za naprej.
Morda vas zanima tudi:
Salonski Lukec in čebinska Asta lehko to bereta dan in noč pa ne bosta razumela. Itak pa se obema jebe. Kot tudi Golobu.