V nadaljevanju preberite:
- Delavec iz Avstralije je postavljen pred izziv, ker eno podjetje, za katerega dela na daljavo, kupuje drugega, za katerega tudi dela brez vednosti delodajalcev.
- Na Redditu obstaja skupnost "prezaposlenih", v okviru katere delijo svoje izkušnje z delom za več delodajalcev.
- Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport odgovarja na vprašanja o sočasnem delu za več delodajalcev.
Avstralski portal je poročal o delavcu, ki opravlja delo na daljavo in na skrivaj žonglira z dvema službama s polnim delovnim časom, ki se je soočil z morda najhujšo možno težavo. Eno podjetje kupuje drugo.
Anonimni delavec je svojo stisko delil v skupnosti "Prezaposleni" na Redditu in povedal, da je bil približno 14 mesecev hkrati zaposlen pri dveh podjetjih za programsko opremo, pri obeh pa delo poteka izključno na daljavo.
Nekega dne je avstralskega delavca presenetilo elektronsko sporočilo generalnega direktorja prvega delodajalca, v katerem je napovedal lastniške spremembe podjetja.
"Kuhan sem," je zapisal. "Prevzemajo J2. Moj J2. Podjetje, v katerem hkrati delam že več kot eno leto."
Na portalu pišejo, da trditve sicer niso bile neodvisno preverjene in identiteta delavca in podjetij ni znana.
Avtor objave je povedal, da je bil njegov prvi delodajalec srednje veliko podjetje za programsko opremo kot storitev, medtem ko je bil njegov drugi manjši konkurent, ki deluje na istem področju. Trdil je, da je namerno izbral drugo podjetje, ker se je zdelo malo verjetno, da se bosta podjetji kdaj srečali.
"Klic imam z ljudmi v obeh podjetjih. Nekateri od njih bodo kmalu postali sodelavci," je zapisal.
Uporabljal je nekoliko različni imeni
Delavec je povedal, da je v drugem podjetju uporabljal nekoliko drugačno različico svojega imena, vendar je priznal, da to verjetno ne bo veliko pomagalo, ko bosta podjetji začeli združevati svoje sisteme.
"Ne vem, kakšen je časovni načrt. Integracija bi lahko trajala mesece ali pa bi se lahko začela naslednji teden," je zapisal.
Njegova zagata se je hitro razširila na Redditu in pritegnila več kot 4.000 glasov in na stotine komentarjev. Nekateri uporabniki so ga pozvali, naj takoj začne iskati drugo službo, drugi pa so se šalili, da bi kmalu lahko postal svoj kolega.
Nenavadna situacija je skrajni primer spletnega pojava, znanega kot "prezaposlenost" (angl. overemployment), ko delavci na skrivaj opravljajo več oddaljenih služb hkrati in prejemajo več plač, pri čemer si pogosto pomagajo z orodiji umetne inteligence, kot je ChatGPT.
Podatki Avstralskega urada za statistiko (ABS) kažejo, da je marca 978.000 ljudi opravljalo več kot eno službo, kar predstavlja 6,5 odstotka zaposlenih Avstralcev. Stopnja se je od leta 1994 do 2019 običajno gibala med 5 in 6 odstotki, od junija 2022 pa je ostala med 6,4 in 6,7 odstotka.
To pri nas pravi zakon
Na Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport smo naslovili vprašanja, povezana s sočasnim delom za več delodajalcev v Sloveniji.
Ali lahko oseba, ki je za polni delovni čas zaposlena pri enem podjetju, hkrati sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim podjetjem? Kdaj je to dovoljeno in katere omejitve določa ZDR-1?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot poseben primer kombiniranja zaposlitev pri več delodajalcih v 147. členu izjemoma dopušča možnost, da delavec, ki že dela polni delovni čas, sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim delodajalcem (t.i. pogodbo o zaposlitvi za dopolnilno), vendar največ za 8 ur na teden. Hkrati ZDR-1 dodatno omejuje dopolnilno delo, in sicer mora biti podano predhodno soglasje delodajalca ali delodajalcev, pri katerih je delavec zaposlen s polnim delovnim časom, poleg tega pa takšno delo dopušča samo za opravljanje deficitarnih poklicev po podatkih zavoda za zaposlovanje ali za opravljanje vzgojno-izobraževalnih, kulturno umetniških in raziskovalnih del.
Gre za poseben primer kombiniranja zaposlitev pri več delodajalcih in možnost, da delavec, ki že dela polni delovni čas (pri enem ali skupno pri več delodajalcih), izjemoma, pod določenimi pogoji sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom v trajanju za največ osem ur na teden z drugim delodajalcem.
Ali je pri tem pomembno, ali gre pri drugem delodajalcu za zaposlitev za polni ali krajši delovni čas?
Kot pojasnjeno pri odgovoru na 1. vprašanje, ZDR-1 dopušča t.i. pogodbo o zaposlitvi za dopolnilno delo v primeru, ko ima delavec z drugim delodajalcem že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas (pri enem ali skupno pri več delodajalcih).
ZDR-1 sicer v 65. členu ureja pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Delavec pa lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci, in lahko na tak način doseže polni delovni čas (66. člen ZDR-1).
Kako je z osebo, ki ima pri enem delodajalcu pogodbo za 40 ur tedensko, pri drugem pa opravlja delo na podlagi podjemne pogodbe, avtorske pogodbe ali s. p.? Ali lahko na ta način zakonito dela za več podjetij hkrati?
Glede opravljanja dela na podlagi podjemne/avtorske pogodbe ali druge pogodbe je treba primarno upoštevati, da mora za zakonito opravljanje dela obstajati pravna podlaga, po kateri se takšno delo lahko tudi opravlja, pri čemer je temeljna pravna podlaga za opravljanje dela pogodba o zaposlitvi oz. opravljanje dela v delovnem razmerju. ZDR-1 ne ureja vseh pravnih razmerij, v katerih ena oseba opravlja za drugo osebo določeno delo, ampak tista, ki jih je mogoče opredeliti kot delovna razmerja. ZDR-1 v 18. členu določa domnevo o obstoju delovnega razmerja, in sicer se v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Slednji so v ZDR-1 navedeni v 4. členu, kjer je določeno, da je delovno razmerje razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgoma opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Poudarjamo, da ZDR-1 v drugem odstavku 13. člena izrecno določa, da se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4., v povezavi z 22. oz. 54. členom ZDR-1, razen v primerih, ki jih določa zakon.
Ali mora zaposleni o tem, da dela oziroma namerava delati še za drugega delodajalca, obvestiti svojega prvega delodajalca?
Glede na to, da opravljanje dodatnega t.i. dopolnilnega dela pri drugem delodajalcu delno vpliva tudi na njegovo delo pri delodajalcu, pri katerem je v delovnem razmerju s polnim delovnim časom, je kot pogoj za sklenitev in veljavnost pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu določeno soglasje delodajalca, pri katerem je delavec zaposlen s polnim delovnim časom (prvi odstavek 147. člena ZDR-1).
V primeru, ko pa delavec sklepa več pogodb o zaposlitvi za krajši delovni čas pri več delodajalcih, je treba upoštevati obveznosti iz 66. člena ZDR-1. Ker nekatere pravice, predvsem pravice do odsotnosti z dela, lahko dosežejo svoj namen le, če jih delavec lahko uresničuje istočasno v obeh ali več delovnih razmerjih, ZDR-1 v 66. členu natančneje določa obveznosti pogodbenih strank ob nastanku takih razmerij in v času trajanja delovnih razmerij pri več delodajalcih. Tako drugi odstavek 66. člena ZDR-1 zavezuje delavca, da je pri sklepanju pogodb o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z vsakim posameznim delodajalcem posebej pozoren, da se dogovori o pogojih dela tako, da bo svoje obveznosti na podlagi vzpostavljenih dveh ali celo več delovnih razmerij lahko izpolnjeval.
Delavec se mora z delodajalci sporazumeti o delovnem času, o načinu izrabe letnega dopusta in o drugih odsotnostih z dela (drugi odstavek 66. člena ZDR-1).
Poseben dogovor med delavcem in posameznim delodajalcem o teh vprašanjih je poleg obveznih sestavin pogodbe o zaposlitvi, ki jih določa 31. člen ZDR-1, dodatna obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi (četrti odstavek 66. člena ZDR-1).
Kakšne posledice oziroma sankcije lahko doletijo zaposlenega, ki krši konkurenčno prepoved? Ali mu lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi?
Delodajalec lahko od delavca zahteva povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi njegovega konkurenčnega ravnanja (drugi odstavek 39. člena ZDR-1). Drugi odstavek 39. člena ZDR-1 kot posledico kršitve konkurenčne prepovedi izrecno določa odškodninsko odgovornost delavca. Takšno ravnanje delavca pa ima lahko tudi druge posledice. Delavec, ki krši prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti, s tem krši svoje pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja.
Delodajalec pa se lahko na podlagi relevantnih okoliščin (teža, obseg kršitve, okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena, posledice za delodajalca…) odloči, kako bo postopal (npr. disciplinska odgovornost, opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi…).
Morda vas zanima tudi:
