Konec leta 2025 je prišlo do uvedbe spremembe novele Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT), ki omogoča začetek zaposlitve tujca že na podlagi izdanega soglasja oziroma delovnega dovoljenja v skladu s sporazumom o zaposlovanju z BiH oziroma Srbijo ter potrdila upravne enote o vloženi prošnji za enotno dovoljenje.
Tovrstni postopek zaposlitve je namenjen za tujce, za katere velja, da:
- v času prošnje za dovoljenje zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji, kar dokazujejo z ustreznim potrdilom upravne enote, ter
- se nameravajo zaposliti ali delati v dejavnostih in poklicih, ki jih je s posebno odredbo določil minister za delo (ZZSDT, 17. člen, 9. odstavek – Odredba o določitvi dejavnosti in poklicev, v katerih se lahko tujci hitreje zaposlujejo).
Na Zavodu RS za zaposlovanje so za Žurnal24 povedali, da so se za spremembe odločili, ker je v nedavni preteklosti prihajalo do zaostankov pri izdaji dovoljenj tujcem predvsem zaradi velike obremenjenosti dela pri upravnih enotah. Na ta način se je skušalo skrajšati postopke ureditve zaposlitve za tujce, ki že zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji oziroma lahko vstopajo v Slovenijo brez vstopnega vizuma, kjer varnostni vidik ni tako bistvenega pomena.
Pojasnjuje še, da postopek hitrega zaposlovanja tujcev skrajša trajanje postopkov izdaje enotnega dovoljenja pri upravnih enotah in postopek vročanja enotnega dovoljenja (preko upravnih enot oziroma diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije v tujini), medtem ko postopki pri Zavodu praviloma trajajo manj kot 15 dni (pod pogojem, da je vloga popolna).
"Odziv bistveno manjši od pričakovanega"
Na Zavodu za zaposlovanje so nam povedali, da so bili "cilji in pričakovanja delodajalcev precej veliki". Praksa pa je pokazala drugače: "Glede na dejstvo, da je postopek hitrega zaposlovanja namenjen le za tujce, ki že zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji oziroma lahko vstopajo v Slovenijo brez vstopnega vizuma (kar pomeni, da se tovrstni postopek praktično ne more uporabljati za delavce iz Azije – Indija, Nepal, Bangladeš, Filipini – in severne Afrike – Maroko, Tunizija, Egipt, kjer v zadnjih letih beležimo največje povečanje vlog), je razumljivo, da je bil odziv delodajalcev bistveno manjši od pričakovanega," so pojasnili na Zavodu.
Opozarjajo še, da velja v primerih hitrega zaposlovanja tujcev za delodajalce še dodatna obveznost aktivnega učenja slovenskega jezika v prvih 6-ih mesecih, ki v primerih rednega zaposlovanja tujcev ne obstaja, kar predstavlja dodaten razlog, da se omenjeni postopki praktično ne uporabljajo.
Zavod RS za zaposlovanje: "Iz podatkov o izdanih soglasjih in delovnih dovoljenjih po sporazumih o zaposlovanju z BiH in Srbijo je razvidno, da je bilo v treh mesecih, ko se postopki hitrega zaposlovanja tujcev izvajajo (december 2025, januar in februar 2026) od skupnega števila izdanih soglasij (6.846) in delovnih dovoljenj (3.704) izdanih le 6 soglasij in 2 dovoljenji po hitrem postopku zaposlovanja tujcev."
V treh mesecih, odkar je stopil v veljavo nov postopek, je po hitrem postopku pridobilo soglasje oziroma dovoljenja za delo le 8 delavcev, po starih postopkih pa 10.550 delavcev.
"Ni jim bilo jasno predstavljeno …"
Zavod RS za zaposlovanje smo vprašali, kje, poleg že omenjenih, vidijo razloge za to, da se za nov postopek ni odločilo več delodajalcev: "Delodajalcem ob uveljavitvi novele ZZSDT, ki je uzakonila hitri postopek zaposlovanja tujcev, ni bilo jasno predstavljeno, da postopki hitrega zaposlovanja tujcev niso namenjeni za zaposlovanje tujcev iz držav, ki za vstop v Slovenijo potrebujejo vizum, kamor spada večina držav jugovzhodne Azije, od koder je v zadnjih letih največ vlog za zaposlitev tujcev."
Po podatkih ZRSZ je bilo v letu 2025 izdanih več kot 30 % vseh delovnih dovoljenj in soglasij za delo delavcem iz azijskih držav.
Poleg tega menijo, da je na minimalen obseg tovrstnih vlog vplivala tudi odredba, ki je določila seznam poklicev in dejavnosti, za katere se lahko uporablja hitri postopek, in ki je bila sprejeta šele po zakonsko določenem roku za začetek uporabe določil o hitrem postopku zaposlovanja tujcev.
Za pridobitev delovnega dovoljenja po hitrejšem postopku je obvezno tudi, da delodajalec delavcu iz tujine v pol leta zagotovi tečaj slovenskega jezika, a organizacija in izvajanje tečajev ni v pristojnosti Zavoda. "Glede na minimalno število izdanih soglasij do sedaj tudi še nismo prejeli nobenih opozoril glede tovrstnih kršitev," še dodajajo na Zavodu.
Morda vas zanima tudi:
