V nadaljevanju preberite:
- V eksperimentu so preučevali, kako se umetna inteligenca obnese pri vodenju zaposlitvenih razgovorov.
- 78 % kandidatov je raje imelo razgovor z umetno inteligenco kot s kadrovikom.
- Razgovori z umetno inteligenco so prinesli 18 % več zaposlitev in 12 % več ponudbah za delo.
- Andreja Šobar, vodja marketinga na MojeDelo.com, komentira raziskavo in razkriva, kako uporabljajo umetno inteligenco na njihovem zaposlitvenem portalu.
Raziskovalca Brian Jabarian in Luca Henkel sta izvedla raziskavo, v kateri sta preučevala vpliv zamenjave človeških kadrovikov z glasovnimi agenti umetne inteligence za izvajanje razgovorov za službo.
Eksperiment je bil izveden v sodelovanju z zaposlitveno agencijo, sodelovalo pa je 70.000 kandidatov, ki so jim bili naključno dodeljeni razgovori s človeškimi kadrovniki, glasovnimi agenti umetne inteligence ali pa so lahko izbirali med obema možnostma. V vseh treh pogojih so kadrovniki ocenili razgovore in sprejeli odločitve o zaposlitvi na podlagi uspešnosti kandidatov na razgovoru in standardiziranem testu.
V nasprotju z napovedmi profesionalnih kadrovikov so ugotovili, da razgovori, ki jih vodi umetna inteligenca, povečajo ponudbe za delo za 12 %, začetek zaposlitve za 18 % in 30-dnevno zadržanje zaposlitve za 17 % med vsemi kandidati.
Kandidati sprejemajo ponudbe za delo s podobno verjetnostjo in stopnjo razgovorov ter kakovostjo kadrovnika, podobno kot v anketi o uporabniški izkušnji. Velika večina sodelujočih, kar 78 %, se je ob možnosti zbire odločilo za razgovor z umetno inteligenco, kot razlog za to pa so navedli manjšo tesnobo.
Kako so se obnesli?
Analiza prepisov razgovorov razkriva, da razgovori, ki jih vodi umetna inteligenca, od kandidatov pridobijo več informacij, pomembnih za zaposlovanje, v primerjavi z razgovori, ki jih vodi človek, saj je bilo v takšnih razgovorih zajetih 6,8 tem v primerjavi s 5,5 v razgovorih, ki jih je vodil človek. Poleg tega kadrovski strokovnjaki ocenjujejo višjo uspešnost kandidatov, ki jih je na razgovorih intervjuvala umetna inteligenca, vendar pa so tisti, ki so izbrali razgovore z umetno inteligenco, na splošno dosegli nižje rezultate na standardiziranih testih.
Omenjeni eksperiment je pokazal, da se lahko umetna inteligenca pri izvajanju razgovorov za službo kosa s človeškimi kadrovskimi strokovnjaki, hkrati pa ohranja zadovoljstvo kandidatov in poslovanje podjetja.
Kljub temu je 5 % kandidatov prekinilo razgovor z umetno inteligenco med izvajanjem le-tega, 7 % pa je naletelo na tehnične napake, ki so povečale njihov stres.
"S tem se kadroviku sprosti čas"
Kako komentirate podatek iz raziskave, da se je 78 % kandidatov raje odločilo, da njihov razgovor vodi umetna inteligenca kot oseba?
Raziskava, ki jo omenjate, je bila izvedena samo v eni državi in samo za delovna mesta v klicnih centrih, zato rezultate razumemo bolj kot zanimivost in osnovo za razmišljanje. Nad podatkom, da je 78% kandidatov izbralo UI, nismo presenečeni. Zavedanje, da se pogovarjaš z UI, ne pa s človekom, lahko prispeva k temu, da so kandidati pod manjšim pritiskom, ne skrbi jih, kakšen prvi vtis bodo naredili, izognejo se tudi potencialnim predsodkom, kot so npr. leta, spol, videz. Očitna prednost je tudi ta, da lahko kandidati sami določijo čas razgovora in kje se bodo takrat nahajali, po vsej verjetnosti v domačem, sproščenem okolju.
Kaj menite o ugotovitvi iz raziskave, da so razgovori z umetno inteligenco prinesli 18 % več zaposlitev in 12 % več ponudb za delo?
Tukaj bi želeli poudariti, da prednost umetne inteligence ni v inteligenci, ampak v doslednosti, ki odpravi ali vsaj zelo zmanjša vpliv subjektivnih, človeških, dejavnikov, kot so npr. utrujenost, nedoslednost, prehitra izločitev kandidata, če na kakšno vprašanje niso odgovorili tako, kot je bilo pričakovano.
Rezultat omenjene doslednosti so boljši podatki, na podlagi katerih so pri končnem izboru kadroviki lahko sprejeli boljše odločitve.
V raziskavi je navedeno, da so v razgovorih, ki jih je vodila umetna inteligenca, obdelali več tem. Se vam zdi to zelo pomembno za verodostojno oceno kandidata ali je morda bolj pomemben občutek, ki ga imaš ob osebi na razgovoru in nek celosten vtis, ki si ga lahko ustvari le človek?
Vsekakor ima strukturiranost razgovora svoje prednosti. Če vsi kandidati odgovorijo na isti nabor vprašanj, je primerjava med njimi objektivnejša.
Obenem bi pa želeli poudariti, da proces zaposlovanja ni zgolj zbiranje odgovorov na vprašanja. Velik del temelji na medosebni komunikaciji, sposobnosti sodelovanja, pristnosti kandidata, motivaciji in seveda tudi občutku, kako se bo posameznik vključil v ekipo. To je pa še vedno lažje oceniti v neposrednem pogovoru.
Tako da tukaj po našem mnenju ne gre za vprašanje ali UI ali človek, ampak kako uporabiti oba pristopa, da bo rezultat najboljši.
Medtem, ko UI lahko dosti bolje poskrbi, da so vsem kandidatom postavljena enaka ključna vprašanja, s čimer dobimo celovite, med seboj primerljive podatke, pa so osebni vtis, empatija, ocena poklicne etike in ujemanje z ekipo in kulturo podjetja, ter nenazadnje končna odločitev, v domeni človeškega stika.
Če se izrazimo malo bolj poetično - UI nam v procesu kadrovanja doda širino, izkušen kadrovik pa globino.
Kako vi vidite smiselno vključevanje umetne inteligence v zaposlitveni proces?
Umetna inteligenca ima po naših izkušnjah največjo vrednost tam, kjer lahko prevzame ponavljajoče se naloge in s tem kadrovskim strokovnjakom prihrani čas. To vključuje pomoč pri pripravi zaposlitvenih oglasov, predizbor kandidatov, odgovarjanje na pogosta vprašanja kandidatov, usklajevanje terminov razgovorov, pripravo strukturiranih vprašanj in podporo pri analizi odgovorov.
S tem se kadroviku sprosti čas za tisto, kjer je nenadomestljiv in to je pri presoji, odnosu, pogajanju, oceni ujemanja s kulturo in sprejemanju končnih odločitev.
Ali pri zaposlovanju uporabljate umetno inteligenco in če ja - kako?
Na MojeDelo.com umetno inteligenco uporabljamo predvsem kot podporo kadrovikom pri hitrejšem in učinkovitejšem iskanju ustreznih kandidatov. V orodju MD Recruiter AI analizira kompetence in delovne izkušnje kandidatov – brez uporabe njihovih osebnih podatkov – ter jih primerja z zahtevami posameznega zaposlitvenega oglasa. Tako kadrovikom pomaga hitreje prepoznati kandidate, ki najbolj ustrezajo razpisanemu delovnemu mestu.
Umetna inteligenca je v pomoč tudi pri pripravi zaposlitvenih oglasov. Delodajalcem pomaga oblikovati kakovostnejše opise delovnih mest in izpostaviti ključne kompetence, znanja in veščine, ki jih posamezno delovno mesto zahteva. Če delodajalec na primer išče CNC-operaterja, AI predlaga najpomembnejša strokovna znanja in kompetence, ki jih je smiselno vključiti v oglas, s čimer pripomore k bolj jasnim in učinkovitim zaposlitvenim oglasom.
Tako je odgovor bolj strokoven, hkrati pa jasno poudari, da UI ne odloča namesto kadrovikov, temveč jim pomaga pri hitrejši in kakovostnejši obravnavi kandidatov.
Morda vas zanima tudi:
