Živimo v času, kjer so zavod in zaposlitvebi portali polni zaposlutvenih oglasov, a bogata ponudba je lahko varljiva. Angleški izraz "ghost jobs" ali približek prevoda "fantomska delovna mesta" se nanaša na vse bolj razširjeno prakso, pri kateri delodajalci oglašujejo delovna mesta, ki v resnici ne obstajajo. Gre za resnično problematiko, potrjeno s številnimi raziskavami, ki na področju trga dela predstavlja naraščajoč izziv.
Vsak peti oglas
BBC poroča o raziskavi ponudnika kadrovske programske opreme Greenhouse, ki vključuje ZDA, Združeno kraljestvo in Nemčijo, je bilo lani do 22 % spletnih zaposlitvenih oglasov objavljenih brez namena dejanskega zaposlovanja. Študija iz Združenega kraljestva je ta delež ocenila še višje, in sicer na 34 %. Medtem najnovejši uradni podatki ameriškega Urada za statistiko dela kažejo, da je bilo avgusta sicer 7,2 milijona prostih delovnih mest, vendar je bilo dejansko zaposlenih le 5,1 milijona ljudi.
ResumeBuilder: 40 % podjetij je v lanskem letu objavilo lažen zaposlitveni oglas, 3 od 10 vprašanih podjetij imajo trenutno aktiven lažen oglas ali tako imenovan ghost job.
Zakaj objavljajo fantomska delovna mesta
V prispevku, objavljenem na ResumeBuilder ugotavljajo, da je 67 % vprašanih podjetij odgovorilo, da lažne zaposlitvene oglase objavljalo, ker s tem zbujajo vtis, da je podjetje odprto za nova sodelovanja s talenti, 66 % jih želi ustvariti občutek, da podjetja rastejo, 63 % ustvarjajo občutek obstoječim zaposlenim, da bodo razbremenjeni s strani novih delavcev, 62 % želi zaposlenim vzbuditi občutek zamenljivosti, 59 % pa na ta način zbira življenjepise in širi svojo bazo potencialnih sodelavcev.
Podatki Urada za statistiko dela (BLS) iz ZDA, objavljeni na portalu My perfect resume razkrivajo dramatične razlike v odstotku navideznih delovnih mest med panogami:
- Vladne vloge: 60 %
- Izobraževanje in zdravstvene storitve: 50 %
- Informacije: 48 %
- Finance: 44 %
- Prosti čas in gostinstvo: 2 %
- Gradbeništvo: - 44 % (več zaposlitev kot prostih delovnih mest)
Kandidati vse bolj nezaupljivi
Na portalu Unleash pišejo, da vpliv fantomskih zaposlitvenih oglasov na iskalce zaposlitve postaja vse večji, saj mnogo ljudi vlaga čas in energijo v prijave, ki nikoli ne vodijo nikamor. Po raziskavah več kot polovica kandidatov sumi, da so se že prijavili na fantomsko delovno mesto.
Ure in ure pilite življenjepis, iščete oglase, ki bi lahko bili primerno za vašo zaposlitev, a po prijavi nobenega odziva: brez odgovora, brez zavrnitve, le zaposlitveni oglas, ki še vedno vabi k prijavi ali tih umik.
Ob tem se pojavlja še en problem, v angleščini to imenujejo "ghosting" delodajalcev. Izraz opisuje prakso, o kateri poroča 61 % kandidatov, saj po prijavi na delovno mesto ali razgovoru niso dobili nobenega odgovora. Vse to vodi v večjo frustracijo in nezaupanje v trg dela in delodajalce, saj se kandidati soočajo z občutkom, da je proces zaposlovanja postal zahrbten, nepregleden in nepredvidljiv.
Megan Lieu iz ML Data pa opozarja tudi na to, kaj vse iskalec zaposlitve deli ob prijavi na delovno mesto in so te informacije potencialno lahko izrabljene: reference, kontaktni podatki, popolna zgodovina zaposlitve, včasih celo EMŠO za "preverjanje preteklosti" in pričakovana plača. "Vse te občutljive informacije se zbirajo, shranjujejo in potencialno prodajajo – medtem ko vi mislite, da se prijavljate na resnično priložnost," je zapisala na LinkedIn-u.
'Ghost jobs' v Sloveniji
Na portalu MojeDelo.com pravijo, da fantomskih zaposlitvenih oglasov na njihovem portalu niso zasledili.
V Adeccu Slovenija so za Žurnal 24 glede lažnih zaposlitvenih oglasov povedali: "Točnega podatka za Slovenijo nimamo, saj ni centralne evidence ali raziskave, ki bi to področje sistematično spremljala. Na podlagi izkušenj pa ocenjujemo, da je pojavnost takšnih oglasov pri nas bistveno nižja kot v tujini – predvsem zaradi manjšega trga dela in večje osebne povezanosti med podjetji, kandidati in izvajalci kadrovskih storitev. V tujini, zlasti na velikih spletnih platformah in družbenih omrežjih, je tveganje višje. Zato je ključno, da iskalci zaposlitve ostajajo pozorni."
Saša Boštjančič, ustanoviteljica in direktorica zaposlitvenega portala Optius.com pa za Žurnal24 navaja nekaj opozorilnih znakov za iskalce zaposlitve: "Če imajo dvome, naj kontaktirajo delodajalca in povprašajo o namenu oglasa ter pričakovanem času zaposlitve. Izogibajo naj se oglasom, ki se objavljajo več mesecev zapored in/ali so brez datuma objave in/ali roka za prijave. Če se jim ob branju oglasa zdi, da nekaj ni v redu – naj bodo previdni in raje izberejo zaposlitveni oglas, kjer je komunikacija jasna in preverljiva."
Morda vas zanima tudi:
