Če bi gradil zdaj, bi se subvenciji odpovedal, ne splača se

Graditelji morajo že od leta 2022 postavljeni pred precej stroge zahteve energijske učinkovitosti, ki jih morajo izpolnjevati tudi nove družinske hiše. Grajene morajo biti namreč v skoraj ničenergijskem standardu (sNES), ki zahteva, da raba energije za ogrevanje ne presega 25 kWh/m^₂ na leto, raba primarne energije je omejena na 75 kWh/m^₂ na leto, vsaj polovica te energije pa mora biti proizvedena iz obnovljivih virov energije.

Če želi graditelj za naložbo pridobiti subvencijo Eko sklada, so zahteve še strožje. Hiša mora biti sNES+, kar pomeni, da je raba energije za ogrevanje omejena na največ 15 kWh/m^₂ na leto, kar je že standard pasivne hiše, poleg tega mora biti 70 odstotkov energije, pridobljene iz obnovljivih virov, obvezen je tudi test zrakotesnosti.

Leta 2023 pa so na Eko skladu dodali še dve novi zahtevi, in sicer, hiša mora obvezno imeti sončno elektrarno (razen, če zanjo ni možno dobiti soglasja), obvezen pa je tudi sistem za deževnico, ki bo uporabljana na le na vrtu in za pranje avtomobilov, temveč bo prek samostojnega vodovoda speljana do stranišč in pralnega stroja.

Gradil bi enako, a brez subvencije 

"To so zahteve, zaradi katerih se za pridobitev subvencije za gradnjo hiše ne bi ponovno odločil," nam je povedal Gregor, čigar gradnjo montažne hiše smo spremljali pred leti. Hišo je gradil tik pred omenjenimi spremembami, zato mu novih pogojev ni bilo treba izpolniti.

Takrat je od Eko sklada dobil približno 13.000 evrov nepovratnih sredstev, s čimer je, kot pravi, pokril razliko med naložbo v pasivno in sNES hišo. Če bi se danes moral odločiti še enkrat, bi gradil enako, torej pasivno hišo, v kateri so, kot pove, stroški bivanja res nizki. Za sončno elektrarno in hranilnik električne energije niti za sistem deževnice pa se ne bi odločil. "Raje bi ostal brez subvencije," pravi in doda, da je "poraba elektrike kljub toplotni črpalki za ogrevanje in sanitarno vodo tako nizka, da se mu naložba v sončno elektrarno nikakor ne splača. Sploh ne vidim razloga, da je pri tako varčni hiši obvezna sončna elektrarna.  Vprašanje je tudi, ali bi se mi splačala, če bi imel električni avto."

Zadržan je tudi do sistema deževnice. "Smo štiričlanska družina, račun za vodo pa je 30 evrov na mesec. Koliko let bi preteklo, da bi sem mi naložba približno 4000 evrov povrnila? Krepko čez 10 let".

arhiv Gregor

Povprečno izplačilo 15.000 evrov

A vsi graditelji ne razmišljajo tako. Po zadnjih podatkih Eko sklada, so od februarja 2023, ko so subvencije začeli izplačevati po zdaj veljavnem, strožjem pozivu, prejeli 240 vlog za sNES+. Med njimi so sicer tudi vloge za obnovo hiši v sNES standardu.

Odobrili so 177 naložb, od katerih je 63 že izplačanih. Povprečno izplačilo je nekaj manj kot 15.000 evrov. Najvišjo možno subvencijo 170 evrov na kvadratni meter uporabne površine so dodelili le štirim vlagateljem, izplačali pa so jim po 22.500 evrov. Za takšno izplačilo je najvišja dovoljena raba energije za ogrevanje 10 kWh/m^₂ na leto, hiša mora biti izolirana z naravnimi materiali, okna pa lesena.

Za primerjavo, za gradnjo hiše, ki dosega enak energijski standard, vendar je izolirana z mineralnimi materiali, je subvencija 130 evrov na kvadratni meter, če je izolirana s sintetičnimi materiali, pa 100 evrov.

Hiše, ki dosegajo energijski standard od 11 do 15 kWh/m² na leto, pa lahko dobijo 150, 110 in 90 evrov subvencije na kvadratni meter uporabne površine. V obeh primerih pa velja, da subvencijo izplačajo za največ 150 kvadratnih metrov.

Skupaj so do zdaj odobrili dobra 2,7 milijona evrov subvencij, izplačali pa so jih 938.000 evrov. Na voljo pa je pet milijonov evrov.

Na obravnavo trenutno čaka še 10 vlog, ki so prispele januarja letos, 21 vlog pa vlagatelji dopolnjujejo.

Vloge tudi zavračajo 

Ob tem pa so eno vlogo zavrnili, ker naložba ni ustrezala pogojem javnega poziva, 18 so jih zavrgli in v 13 primerih postopek ustavili, dvema vlagateljema je pravica, kot pravijo na skladu, ugasnila. "Pri zavrženjih gre za nepopolne oziroma pomanjkljive vloge, ki jih vlagatelji po pozivu iz različnih razlogov niso mogli pravočasno (v roku) dopolniti," pojasnjujejo na skladu. 

Vse skupaj so oziroma bodo v treh letih obravnavali in odobrili 208 vlog.

Je to veliko ali malo?

Podatke lahko za silo primerjamo s podatki statističnega urada o izdanih gradbenih dovoljenjih za enostanovanjske hiše v obdobju od februarja 2023 do konca lanskega leta. V tem času je bilo izdanih več kot 5400 gradbenih dovoljenj za enostanovanjske hiše, ki jih gradijo fizične osebe. Čez palec lahko ocenimo, da se za subvencijo, za katero je treba izpolniti prej navedene pogoje, odloči približno štiri odstotke graditeljev.

Profimedia

A namen ni, da bi subvencijo dobili vsi, ki gradijo nove hiše. Niti ni namen subvencije, da pokrije celotno naložbo v sončno elektrarno in sistem deževnice. Poleg tega lahko graditelji za sončno elektrarno in hranilnik dodatno zaprosijo za subvencijo na Borzenu. "Eko sklad spodbuja investitorje predvsem k boljšim okoljskim odločitvam in pokriva v tem primeru le minimalni del upravičenih stroškov investicije v sNES+," pravijo na skladu.

Pogoji za kredit so manj zahtevni

Investitorji in izvajalci so se zahtevam, kot še navajajo na skladu, "hitro prilagodili, tisti pa, ki ne želijo investirati še v sončno elektrarno in deževnico, lahko na Eko skladu kandidirajo le za subvencionirani kredit z ugodno obrestno mero in pridobijo spodbudo za centralno prezračevanje z rekuperacijo, toplotno črpalko ali npr. kotel na lesno biomaso".

Pogoji kreditiranja občanov za gradnjo skoraj ničenergijskih stanovanjskih stavb (sNES) so milejši od pogojev za pridobitev subvencije za sNES+, zato na Eko skladu opažajo povečano zanimanje zgolj za kredite. Se pa za kredite odločijo tudi vlagatelji, ki so oddali vloge za subvencijo. Približno tretjino je vloga za kredit za gradnjo sNES pod milejšimi pogoji. Gre za tiste naložbe, pri katerih računska raba energije za ogrevanje ne sme presegati 20 kWh/m² na leto in tudi za naložbe, ki bi sicer lahko ustrezale pogojem za dodelitev subvencije, vendar pa vlagatelj nima namena izvesti sončne elektrarne in zbiralnika deževnice.

Povprečna vrednost podpisane kreditne pogodbe takšnih kreditov je približno 85.000 evrov, povprečna odplačilna doba pa približno 210 mesecev.

katarina.n.mal@styria-media.si