"Pri dogovorih z arhitektom o energijski učinkovitosti nove družinske hiše smo se znašli pred dilemo. Sprva smo načrtovali, da bo naša nova hiša zadostila zakonskim pogojem, torej da bo skoraj nič energijska (sNES). Zdaj nas projektant prepričuje, da naredimo korak naprej in gradimo sNES+ oziroma pasivno hišo, s čimer bomo upravičeni tudi do subvencije Eko sklada. Ali se nam to res splača, če upoštevamo višje stroške gradnje na eni in višino subvencije na drugi strani," sprašuje bralec Matej.
Kakšna je razlika med sNES in sNES+?
Pri odločitvi ali bo nova hiša sNES ali sNES+ lahko graditelji upoštevajo dva vidika. Prvi je zgolj kratkoročni finančni, kar pomeni, da tehtajo med višino naložbe na eni in višino subvencije na drugi strani, ne da bi pri tem upoštevali dolgoročne prihranke energije in s tem nižje stroške obratovanja hiše. Drugi vidik pa poleg dolgoročnih prihrankov energije in nižjih stroškov obratovanja, vključuje še boljše bivalne pogoje.
Zahteve za dosego standarda sNES+, kot ga opredeljujejo na Eko skladu, pa so nekoliko bolj stroge. Raba energije za ogrevanje je lahko največ 15 kWh/m2 na leto, enako velja za energijo, potrebno za hlajenje. Iz obnovljivih virov mora biti zagotovljenih 70 odstotkov primarne energije, nekoliko strožje pa so tudi zahteve za toplotno prehodnost zunanjega ovoja, ki v praksi pomeni približno dva centimetra več toplotne izolacije.
Dodatne zahteve sNES+
Med dodatnimi zahtevami sta tudi obvezen izračun energijske učinkovitosti po standardu PHPP in test zrakotesnosti. V zadnjem pozivu za pridobitev subvencije pa so dodali še dve novi zahtevi. Vse novogradnje morajo imeti vgrajene sončne elektrarne, iz katerih se zagotovi vsa energija za obratovanje sistemov ogrevanja, hlajenja, prezračevanja in razsvetljave.
Drugi pogoj pa je namestitev hišnega sistema za zbiranje in uporabo deževnice, ki se uporablja za pranje perila, splakovanje stranišč in zalivanje vrta.
Montažna hiša: razlika je 20.000 evrov
Kaj razlika med sNES in sNES+ pomeni v praksi, je najlažje prikazati na primeru gradnje montažne hiše. S pomočjo konfiguratorja enega od proizvajalcev montažnih hiš smo izračunali, da je cena sNES hiše s 150 kvadratnimi metri uporabne površine približno 200.000 evrov, če bi se odločili za sNES+, pa bi bila cena 10 odstotkov višja, hiša bi bila dražja za 20.000 evrov. V ceno obeh sta všteta prezračevanje in ogrevanje, v primeru sNES+ pa tudi izračun PHPP in test zrakotesnosti sNES+, kar med drugim zahteva Eko sklad.
Za sončno elektrarno in sistem deževnice še dodatnih 12.000 evrov
V ceno sNES+ pa nista všteta sončna elektrarna in sistem za deževnico. Če predpostavimo, da bo raba energije za prej omenjene sisteme približno 50 kWh/m2 na leto, bodo za obratovanje hiše na leto potrebovali 7500 kWh energije. Torej je treba na streho postaviti sončno elektrarno s priključno močjo najmanj 7 kW. Po zdajšnjih cenah je naložba vredna približno 8000 evrov.
O cenah sistemov za deževnico ponudniki ne želijo govoriti, saj da so odvisne od veliko dejavnikov, pa vendar nam je pri enem od njih uspelo izvedeti, da bi bila cena za razvod cevi v hiši, podzemni zbiralnik s prostornino 10 m3 in vsemi potrebnimi deli ter priključki dobrih 4000 evrov.
Gradnja montažne sNES+ hiše bi bila tako, poudarimo, da čez palec, za približno 32.000 evrov dražja kot gradnja hiše sNES. Natančen izračun višje naložbe v sNES+ pa bo vsekakor naredil ponudnik montažne hiše oziroma ga lahko pripravi projektant v okviru PZI, če gre za zidano hišo.
Subvencija le 16.500 evrov
Dodatnih enkratnih stroškov, ki nastanejo pri gradnji sNES+ in izpolnitvi zahtev Eko sklada, subvencije ne pokrijejo. Najvišja možna subvencija za hišo, ki dosega rabo energije za ogrevanje od 10 do 15 kWh/m2 na leto, je 150 evrov na kvadratni meter ogrevane površine. To velja v primeru, da je najmanj 70 odstotkov volumskega deleža toplotno izolacijskih materialov naravnega izvora iz obnovljivih virov (npr. lesna vlakna, celulozni kosmiči ipd.), prav tako mora biti vsaj 70 odstotkov vgrajenih oken lesenih. V tem primeru bi graditelj od Eko sklada dobil 22.500 evrov subvencije.
Za hišo, ki smo jo vzeli za izhodišče, pa bi dobil 16.500 evrov subvencije, saj izolacija iz kamene volne spada v drugo skupino, v kateri je subvencija na kvadratni meter 110 evrov. Graditelj bi s subvencijo pokril le polovico vrednosti višje naložbe.
Približno tolikšna je tudi povprečna subvencija, ki so jo na podlagi odprtega javnega poziva izplačali na Eko skladu. Do zdaj so prejeli 206 vlog, izdali so 142 odločb (ostale vloge so v dopolnjevanju ali v drugih postopkih, vse pa so pregledane) in izplačali spodbudo za 26 izvedenih naložb, povprečna je znašala 15.333 evrov.
Zgolj zaradi subvencije se sNES+ ne splača
Zgolj zaradi pridobitve subvencije se gradnja sNES+ ne splača, a na Eko skladu poudarjajo, da "nikoli ni bil namen spodbujanja tovrstnih naložb pokriti dodatnih stroškov zahtevnejše izvedbe in višje investicije v celoti, pač pa spodbujati razvoj stroke (projektanti, tehnologije, izvajalci, nadzor …), in ozaveščanje investitorjev, da s svojimi ravnanji vplivajo na zmanjšanje okoljskih obremenitev, saj sNES+ dolgoročno zagotavljajo nižje stroške obratovanja in vzdrževanja, omogočajo zdravo bivalno okolje ter daljšo življenjsko dobo ob nižjem potencialu globalnega segrevanja v življenjskem ciklu stavbe, kar vse prispeva k doseganju ciljev na področju nizkoogljičnega in krožnega gospodarstva in k povečanju odpornosti na vplive podnebnih sprememb."
Subvencija na Borzenu in ugoden kredit ekonomiko spremenita
Hkrati dodajajo, da vlagatelj lahko poleg omenjene subvencije, dobi tudi ugoden kredit, ki je po njihovih izračunih pri vrednosti 100.000 evrov in odplačilni dobi 20 let za dobrih 13.000 evrov cenejši, kot pri komercialni banki.
Nikakor pa ne smemo pozabiti, da lahko subvencijo za sončno elektrarno dobi pri Borzenu, kjer bi mu glede na zdaj odprt razpis za naložbe po novi shemi za vsak kilovat priključne moči odobrili 250 evrov subvencije, torej skupaj 1750 evrov.
Upoštevajoč navedeno pa se graditelj s subvencijami in nižjimi stroški ugodnejšega kredita že zelo približa stroškom, ki nastanejo zaradi zahtev Eko sklada po višji energijski učinkovitosti.
Dolgoročno nižji stroški energije
Če pri tem upoštevamo še dolgoročne učinke bivanja v sNES+ in boljše bivalne pogoje, pa je ekonomika naložbe v sNES+ še nekoliko drugačna.
Zaradi večje energijske učinkovitosti bo nekoliko nižja raba energije za ogrevanje in hlajenje, bistveno večji učinek na dolgoročne stroške obratovanja hiše pa bo imela sončna elektrarna. Kolikšne, je težko oceniti, saj je treba izplačljivost naložbe in dolgoročne prihranke pri porabi električne energije zaradi novega sistema obračuna in različnih ponudb dobaviteljev elektrike izračunati za vsako naložbo posebej. Na splošno pa velja, da se naložbe v sončne elektrarne povrnejo v osmih do 10 letih, medtem ko je njihova življenjska doba 30 let.
Nekaj prihrankov bo tudi na račun manjše porabe vode iz javnega vodovoda. Kot navajajo ponudniki, lahko štiričlansko gospodinjstvo s sistemom za deževnico porabi tudi do 60 odstotkov manj vode iz javnega vodovoda.
Katarina.n.mal@styria-media.si
In poanta? Vsi so dvignili ceno materiala in dela za tisto, kar dobiš subvencijo..... Fej in fuj, veliki nateg. Za material, 14cm grafitni stiropor, lepilo, čepi, mrežica, pritrdilni vijaki, purpen lepilni za 37% ceneje s prevozom iz okolice Samoborja kot… ...prikaži več da kupimo v krogu 30km okoli LJ. Ali nam je jasno kaj nam pomeni subvencija? 20-60 % dražje in čisti zaslužek trgovcev in privatnikov, za investitorja pa prst v rit....