Lažne izjave nadzornika in izvajalca, ponarejena dokumentacija, a goljufija se ni izšla

Graditelj v eni od skupin na družabnem omrežju sprašuje, ali kdo gradi novo hišo in je v fazi dokončanja temeljne plošče. Želi jo fotografirati. V zapisu sicer ne navede, za kaj fotografije potrebuje, a kot lahko preberemo med komentarji, naj bi že pred tem želel fotografirati tudi vgradnjo oken in izvedbo izolacije.

Ali fotografije potrebuje, da bo izvedbo primerjal z izvedbo na hiši, ki jo gradi, ali za kak drug namen, ne navede, pomenljivo pa je namigovanje komentatorjev, da bo fotografije uporabil kot dokazno gradivo za pridobitev subvencije na Eko skladu, pri čemer graditelj v odgovor navrže, "če ne bom sam, bo pa kdo drug".

Fotografije pomembne samo v teh primerih

Čeprav gre lahko zgolj za namigovanja, smo na Eko skladu preverili, kakšne varovalke in mehanizme imajo oziroma uporabljajo, da preprečijo morebitne zlorabe nepovratnih sredstev.

K vlogi, ki se nanaša na pridobitev nepovratnih sredstev za gradnjo skoraj ničenergijske hiše (sNES+), fotografij sploh ni treba priložiti, odgovarjajo na Eko skladu in dodajajo, da "subvencijo dodelimo na podlagi obsežne dokumentacije, ki jo vlagatelj mora predložiti k vlogi".

Navedeno velja pri novogradnjah, če se vloga nanaša na celovito prenovo obstoječe hiše, pa mora vlagatelj izkazati tudi stanje pred prenovo. Prav tako mora vlagatelj stanje pred prenovo in po njej izkazati, tudi s fotografijami, v primerih, ko izvede le posamezni ukrep energijske posodobitve na obstoječi hiši.

Iz tega izhaja, da si morebitni kršitelji s fotografijami neke druge gradnje pri vlogi za subvencijo za gradnjo sNES+ ne morejo pomagati.  

Kup dokumentacije in izjav za subvencijo

Za pridobitev subvencije za gradnjo sNES+ so tako med obveznimi prilogami kopija gradbenega dovoljenja, projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD), projektna dokumentacija za izvedbo gradnje (PZI) in elaborat energijske učinkovitosti, ki mora vključevati več izračunov in izjav.

Poleg tega na Eko skladu ustreznost, da stavba izpolnjuje pogoje za pridobitev subvencije, preverjajo tudi na podlagi "izračunov in dokazil iz elaborata energijske učinkovitosti sNES+ stavbe, izračuna po metodologiji PHPP".

Primerjajo tudi skladnost dokazil, ki jih je vlagatelj predložil ob vlogi, in skladnost  dokazili, ki jih predloži ob zahtevku za izplačilo spodbude.

"Iz te dokumentacije je razvidno, kako je gradnja bila načrtovana in kako je bila dejansko izvedena," pravijo na skladu.

V primeru, da je med gradnjo prišlo do odstopanj od projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (PZI), je dodatna varovalka zahteva, da vlagatelj predloži projektno dokumentacijo izvedenih del (PID) in novelirani elaborat energijske učinkovitosti sNES+ stavbe z aktualnimi izračuni in dokazili.

• Če bi gradil zdaj, bi se subvenciji odpovedal, ne splača se

Subvencija le na podlagi računov

Vlagatelj mora predložiti tudi vse račune in drugo dokumentacijo, ki se nanaša na gradnjo sNES+ oziroma prenovo. To je na primer pogodba s popisom del, materialov, gradbenih proizvodov ter strojnih naprav in opreme. Med dokazila spadajo tudi računi za nakup in vgradnjo sistemov toplotne zaščite tal z opisano vrsto in debelino izolacijskega materiala, dokazilo o plačilu celotnih računov, fotografije vgradnje toplotne zaščite v tla, posnete med vgradnjo na objektu z merilnim trakom.

Zato na Eko skladu pravijo, da na terenu izvedbe na primer izolacije talnih plošč ne preverjajo, saj imajo "za dokazovanje ustreznosti na voljo druge mehanizme, ki preprečijo izplačilo spodbude ob sumu, da gre za nepravilnosti".

Ob zaključku naložbe mora vlagatelj Eko skladu predložiti dokumentacijo za izplačilo nepovratne finančne spodbude, ki izkazuje skladnost gradnje z zahtevami javnega poziva.

Lažne izjave nadzornika in izvajalca

Zaradi izjemno strogega preverjanja je po navedbah Eko sklada kršitev izjemno malo, pa vendar tu in tam odkrijejo kakšno. Tudi na teren se odpravijo, če se na podlagi preverjanja, ki je dokumentarno, in poteka še pred izplačilom spodbude, pojavil sum, da naložba ni ustrezno izvedena.

Kot povedo, so imeli primer, ponarejanja zaključne dokumentacije, lažne izjave nadzornikov in izvajalcev. Prav tako so imeli tudi tožbo, ki pa jo je vlagatelj po navedbah Eko sklada izgubil. "Vlagatelj nosi dokazno breme, da je upravičen do spodbude Eko sklada. Eko sklad lahko od vlagatelja zahteva dodatna dokazila, če meni, da je to potrebno za razjasnitev upravičenosti do nepovratne finančne spodbude," še dodajajo.

Za samogradnjo subvencije ni

Opišejo tudi primer, ki sicer ni kršitev, temveč gre zgolj za neizpolnjevanje pogojev za pridobitev subvencije. Vlagatelj ni mogel predložiti vseh zahtevanih računov, ker je gradnjo izvajal sam in s pomočjo prijateljev. "Samogradnja ni predmet dodelitve spodbude Eko sklada, vsi izvajalci morajo biti ustrezno usposobljeni in imeti registrirano dejavnost".

Tudi vgradnjo in zagon posameznih naprav, opreme in gradbenih proizvodov, ki so predmet naložbe, lahko opravi le za to usposobljen izvajalec z registrirano dejavnostjo. Prav tako za nakup posameznih naprav, opreme in gradbenih proizvodov od oseb, ki niso registrirane za prodajo navedenega blaga, spodbude ni mogoče dodeliti.

• Novo: Stanovalci blokov bodo dobili denar za vgradnjo dvigal

Preverjanje po izplačilu subvencije

Eko sklad lahko kadarkoli od izdaje odločbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude in v obdobju do štirih let po izplačilu z ogledi, preverjanjem dokumentacije ali na drug način preveri namensko porabo prejetih sredstev.

V primerih, ko so vlagatelju sredstva že izplačali, kasneje pa ugotovijo, da je bila poraba sredstev nenamenska, da so bili kršeni predpisi, dane neresnične oziroma zavajajoče izjave ali je vlagatelj priložil neresnične ali zavajajoče dokumente, pa tudi v primerih, ko vlagatelj onemogoči, ali ovira nadzor, Eko pravico do nepovratne finančne spodbude z odločbo odvzame, vlagatelj pa jih je dolžan vrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za obdobje od prejema do vračila neupravičeno pridobljene nepovratne finančne spodbude.

Če sredstev vlagatelj še ni dobil, pa pravica iz izdane odločbe ugasne na podlagi zakona. Eko sklad o tem izda vlagatelju obvestilo, na njegovo zahtevo pa tudi ugotovitveno odločbo.

Kršitelje naznanijo organom pregona

Posledice pa so lahko še bolj resne. V primerih, ko ugotovijo, da je vlagatelj dostavil neresnične in zavajajoče izjave ali neresnične in zavajajoče dokumente, Eko sklad kršitev naznani pristojnim organom. Poleg tega pa tak vlagatelj eno leto po dokončnosti odločbe, s katero so mu zavrnili vlogo ali mu odvzeli pravico do subvencije, ne sme ponovno kandidirati na javnih pozivih sklada.

Eko sklad skladno s poslovnofinančnim načrtom izvaja redne in obvezne preglede. Na terenu preverijo do dva odstotka naložb, za katere so bile v posameznem letu spodbude že izplačane. Naložbe pa izbirajo naključno.

Preverjanje posameznih ukrepov

V primerih naložb v posamezne ukrepe, ki so glede na javne pozive sklada najbolj pogoste, nanašajo pa se na energijske posodobitve obstoječih hiš, preverjajo, ali se stanje na terenu ujema s fotografijami, ki so jih prejemniki spodbud poslali na sklad pred izplačilom subvencije.

Preverjajo tudi skladnost naprav in opreme, ki so predmet spodbude, z računom, poslanim za izplačilo spodbude. Fotografirajo tudi napisne etikete naprav (toplotna črpalka, kurilna naprava, vodni toplotni zbiralnik), če bo to mogoče (dostopno, vidno …), in ocenjujejo površino, kar pomeni, da ugotavljajo, ali morebiti obstajajo prevelika odstopanja od navedenih podatkov v priloženem računu.

Fotografija je simbolična.