V nadaljevanju preberite:
- Kako velike hiše bomo gradili le na podlagi gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte?
- Zakaj pristojni povečujejo dovoljeno prostornino zbiralnikov za vodo?
- Kako veliki bodo po novem lahko rastlinjaki, ki spadajo med enostavne objekte?
Ministrstvo za okolje in prostor je v javno obravnavo in medresorsko usklajevanje poslalo predlog sprememb uredbe o razvrščanju objektov. Kot navajajo v obrazložitvi predloga, s predlaganimi spremembami posegajo zgolj v Prilogo 1, ki je sestavni del uredbe in vsebuje podrobna merila za razvrščanje objektov med enostavne, nezahtevne, manj zahtevne in zahtevne objekte glede na njihovo klasifikacijo ter njihove tehnične in prostorske značilnosti.
"Sprememba uredbe je omejena in ciljno usmerjena, saj obsega prilagoditev mejnih vrednosti za nezahtevne enostanovanjske stavbe, stavbe za rastlinsko pridelavo, rezervoarje za zbiranje vode ter namakalne sisteme," še navajajo v obrazložitvi.
Za spremembe so se odločili, ker želijo omogočiti "hitrejše in enostavnejše reševanje stanovanjskih potreb prebivalstva, izboljšati odpornost slovenskega kmetijstva na posledice podnebnih sprememb - sušo ter odpraviti administrativne ovire za izvedbo objektov, ki so nujni za prilagajanje kmetijske pridelave spremenjenim podnebnim razmeram".
Hiše: namesto 25 po novem 50 kvadratnih metrov
Predlagana rešitev na področju enostanovanjskih stavb tako prinaša precejšnjo spremembo, saj se omejitev o bruto tlorisni površini povečuje iz zdaj veljavnih 25 na 50 kvadratnih metrov.
Ali drugače: enostanovanjska stavba, ki ne bo večja od 50 kvadratnih metrov, se po novem uvršča med nezahtevne objekte.
To pa pomeni, da je za postavitev stanovanjske stavbe do te velikosti treba pridobiti le gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt in ne klasičnega gradbenega dovoljenja. Pridobivanje prvega pa je precej bolj preprosto in hitrejše kot pridobivanje klasičnega gradbenega dovoljenja. Tudi na podlagi pridobljenega gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt bo tako kot zdaj, treba začetek gradnje prijaviti, izvesti jo bo moral za to usposobljen izvajalec, druga možnost pa je, da investitor zagotovi nadzor nad gradnjo, torej nadzornika, ki bo zagotovil, da je objekt ustrezno umeščen in varen.
Predlagatelji sprememb ob tem poudarjajo še, da za stanovanje stavbe, ki bodo razvrščene med nezahtevne objekte, še vedno velja, da mora biti stavba enoetažna, od tlaka do vrha slemena ne sme presegati višine šestih metrov, njena globina pa ne sme presegati dveh metrov.
Sprememba ne bo vplivala na prostorske izvedbene akte občin, pogoje glede namenske rabe prostora ali druge zahteve za gradnjo, temveč zgolj na razvrstitev objektov po njihovi zahtevnosti.
Lažje do prvega stanovanja
Namen spremembe je omogočiti gradnjo manjših funkcionalnih stanovanjskih enot, ki so primerne za samostojno bivanje posameznika ali manjše družine. Kot navajajo v obrazložitvi, "takšna velikost omogoča ureditev vseh osnovnih bivalnih prostorov in zagotavlja bistveno višjo kakovost bivanja, kot jo omogoča sedanja meja 25 m²".
Poleg tega pa, da je "sprememba posebej pomembna z vidika dostopnosti stanovanj za mlade. Manjše samostojne stanovanjske enote predstavljajo cenovno dostopnejšo obliko stanovanjske gradnje in lahko bistveno prispevajo k hitrejšemu reševanju prvega stanovanjskega vprašanja. Hkrati omogočajo tudi lažje zagotavljanje dodatnih bivalnih zmogljivosti znotraj obstoječih stanovanjskih območij".
Povečanje dovoljene bruto površine stanovanjske stavbe bo olajšalo postavljanje tako imenovanih kontejnerskih in drugih manjših bivalnih enot, kupcem pa bodo morda nasproti prišli tudi proizvajalci montažnih hiš. V zadnjem pregledu, ki smo ga naredili pred časom, so namreč tudi najmanjše montažne hiše presegale bruto površino 50 kvadratnih metrov, a nekatere med njimi komaj za spoznanje.
Zbiralniki deževnice bodo lahko bistveno večji
Druga sprememba v prilogi 1 uredbe se nanašata na rezervoarje in cisterne za vodo, pri čemer ima predlagatelj v mislih predvsem zbiralnike za deževnico. Do zdaj je veljalo, da zbiralniki med enostavne objekte, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, ne smejo presegati prostornine 20 kubičnih metrov, po novem bodo enostavni objekti vsi zbiralniki s prostornino do 50 kubičnih metrov. Poleg tega po novem ne bo veljala omejitev globine.
Sprememba je po navedbah predlagatelja namenjena "predvsem učinkovitejšemu zbiranju in shranjevanju padavinske vode". Kot dodajajo, so zaradi podnebnih sprememb sušna obdobja vse daljša in vse pogostejša, hkrati pa se padavine pojavljajo v krajših in intenzivnejših dogodkih. Večji rezervoarji omogočajo zajem in hranjenje večjih količin deževnice, ki se lahko uporablja za namakanje v sušnem obdobju.
Rastlinjaki: do 150 m2 so enostavni objekti
Tretja sprememba pa povečuje površino rastlinjakov. Do zdaj je veljalo, da so rastlinjaki enostavni objekti, če njihova površina ne presega 50 kvadratnih metrov, po novem pa bo lahko največja dovoljena površina 150 kvadratnih metrov.
Povečujejo tudi površino za rastlinjake, ki spadajo med nezahtevne objekte, in sicer iz zdajšnjih 150 na 500 kvadratnih metrov.
Mejne površine so povečali, ker kot navajajo, "rastlinjaki predstavljajo enega ključnih ukrepov prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam, saj omogočajo zaščito pridelave pred točo, močnimi padavinami, vetrom, pozebo in drugimi ekstremnimi vremenskimi pojavi, ki se v zadnjih letih nastopajo vse pogosteje". Omogočajo stabilnejšo pridelavo, zmanjšujejo tveganje za izgubo pridelka ter prispevajo k večji prehranski varnosti in samooskrbi.
katarina.n.mal@styria-media.si
Če si njihov lahko iz vsake sušilnice sadja narediš vilo,mi pač ne
Končno.