Kmalu potem, ko v hišah in stanovanjih začnemo ogrevati, se na družbenih omrežjih pojavijo zapisi o povišani vlagi in plesni, ki jo stanovalci opazijo v kotih, okoli oken, za omarami. Seveda jih zanima, kako se te resne nadloge znebiti, ne zgolj zaradi videza, temveč zato, ker so spore plesni zelo škodljive za zdravje ljudi.
Sledijo nasveti, kako plesen odstraniti s sten, a pri tem večina ne pove, da so to le kratkotrajne rešitve, ki ne rešujejo vzrokov za nastanek plesni. V zadnjem času pa se med odgovori vse večkrat pojavljajo tudi zapisi, da je treba učinkovito prezračevati. Ne le z odpiranjem oken, temveč z mehanskimi prezračevalnimi sistemi z rekuperacijo.
Slab zrak in nezdravo bivalno okolje
Plesen je zadnji vidni znak, ki opozarja, da je bivalno okolje nezdravo. Je indikator tega, da je zrak v prostoru nasičen z vlago, da so mesta, na katerih se pojavlja, hladna, ker ni toplotne izolacije ali pa so tam nastali toplotni mostovi.
Plesen pomeni tudi, da je splošna kakovost zraka v prostoru slaba, nasičen je z ogljikovim dioksidom in drugimi onesnaževali. To pomeni, da postanega onesnaženega in z vlago nasičenega zraka v prostoru ni izrinil svež, kakovosten zrak, torej prezračevanje ni zadostno in učinkovito.
Dejstvo je, da sploh pozimi večina premalo in tudi napačno odpira okna. Vsi varčujemo s toploto, ki je ne želimo izpustiti v okolico, zato okna odpiramo premalo pogosto in prekratek čas, rezultat pa je premajhna izmenjava zraka v prostorih.
Torej ne gre za naključje, da se v tem letnem času pojavi plesen. To sicer ne pomeni, da se plesen na notranjih površinah hiš in stanovanj ne more pojaviti tudi v drugih delih leta, a zdaj so pogoji za njen razvoj naravnost idealni.
Trije dejavniki za razvoj plesni
Pomembni so trije dejavniki, ki morajo biti v ravnovesju, da se plesen ne bi pojavila. To so temperatura zraka, relativna vlažnost in temperatura obodnih sten oziroma površine, na kateri se pojavlja plesen.
Idealna relativna vlaga je med med 40 in 60 odstotki. Že zgolj z dihanjem ustvarimo veliko vlage, če k temu dodamo še dejavnosti, kot so kuhanje, sušenje perila, prhanje, pa je vlage v zraku še več, običajno preveč. Če je z zrakom ne spustimo ven, bo kondenzirala na hladnih stenah in šipah.
Idealna temperatura zraka je med 19 in 21 stopinjami Celzija. V prostorih pa imamo pogosto radi višje temperature, a to pomeni, da bo bolj ogret zrak sprejel še več vlage, nasičenost bo še večja.
Če k prvima dvema dejavnikoma dodamo še temperaturo obodnih površin, ki je nižja od temperature zraka v prostoru, bo vlaga ob stiku s hladnejšo površino kondenzirala. Površina se navlaži, to pa ustvarja idealne pogoje za razvoj plesni, ki je običajno vidna približno v treh tednih od trenutka, ko je začela kaliti in rasti.
Izolacija, okna in prezračevanje
Če želimo preprečiti nastanek plesni, ne smemo zanemariti nobenega od omenjenih treh dejavnikov. Najtežje je seveda zagotoviti dovolj tople stene in površino stekel. V prvem primeru je potrebna toplotna izolacija zunanjih sten, in to brez toplotnih mostov, v drugem pa vgradnja toplotno bolj izolativnih oken, pri čemer je treba paziti na detajle.
Energetski strokovnjaki vedno poudarjajo, da bomo najboljše bivalne pogoje, ki med drugim pomenijo tudi energijsko učinkovitost stavbe oziroma zmanjšanje potreb po toploti za ogrevanje, dosegli, če izvedemo najmanj tri nujne ukrepe: menjava oken, vgradnja prezračevalnega sistema in nazadnje toplotna izolacija oboda stavbe. Na koncu pa zamenjamo še kurilno napravo, ki bo prilagojena novim razmeram.
Če to ni možno, pa lahko brez težav poskrbimo vsaj za zmerno temperaturo zraka v prostorih in ustrezno relativno vlažnost. Pri temperaturi zraka velja pravilo, da višja, kot je, višja mora biti tudi temperatura obodnih sten. Če so te neizolirane, zaradi česar je temperatura sten nižja, mora biti nižja tudi temperatura zraka.
Ustrezno relativno vlažnost pa lahko zagotovimo z vgradnjo prezračevalnega sistema z rekuperacijo.
Recept za katastrofo
Najslabša rešitev je, če zamenjamo zgolj okna. Nova bodo tesnila bistveno bolj, kot so stara, ob predpostavki, da okna pozimi odpiramo premalo, pa bo še tista vlaga, ki je z zrakom prej prehajala ven na netesnih mestih, ostala v prostoru.
To je recept za katastrofo v obliki plesni in slabega zraka. S prezračevalnim sistemom pa to preprečimo. Za obstoječe hiše in tudi stanovanja je najbolj preprosta in tudi finančno dostopna rešitev vgradnja decentralnega prezračevalnega sistema, ki pa mora biti načrtovan strokovno, da bo učinkovit.
Zakaj prav decentralni prezračevalni sistem
Ker je montaža relativno preprosta. Gradbeni posegi so majhni, velike umazanije ni, ne zahteva dodatnega prostora, tako kot centralni prezračevalni sistem z razvodom cevi. Nameščen je v enem dnevu.
Če primerjamo stroške, je približno za polovico cenejši od centralnega, zanj pa prav tako lahko pridobimo subvencijo Eko sklada. Cene decentralnega prezračevalnega sistema za povprečno veliko stanovanje ali eno etažo hiše so z upoštevanjem subvencije od dobrih dveh tisočakov naprej.
Kakovosten zrak brez toplotnih izgub
S prezračevalnim sistemom iz prostorov ne bomo odvajali le odvečne vlage in tako preprečili, da bi ta kondenzirala na hladnih mestih, temveč bomo brez toplotnih izgub v prostore neprenehoma dobivali svež in nesnag očiščen zrak. Iz prostorov bo izginil zrak, nasičen z ogljikovim dioksidom, ki pri ljudeh povzroča utrujenost in slabo razpoloženje, z vgradnjo dodatnih filtrov v prezračevalne naprave se znebimo tudi neprijetnih vonjav in alergenov.
domača kmečka logika,fajn zakuri,potem odpri okna,stene pa prešpricaj z varikino,tiste pihalnike naj pa kar sami imajo
Lunos lunos hahshaha vecjega pogla ni za dobit…zato pa reklame stalno da ljudje nasedejo! Je pa ta clanek zrel za poslat na trzni indpektorat saj zavaja s kvsliteto izdelka in nikjer oznaceno da je to zgolj placana reklama…ma vsaj se… ...prikaži več novinarka podpisala da bodo vedli kam izstavt kazen!
Ne nasedajte. Mi smo tudi montirali pred 8mimi leti. Rezultat je da moraš kljub vsemu odpirati okna. Imamo 4 rekuperatorje. In še vedno se nabira plesen. Takrat bi se morali odločiti za centralni sistem. V glavnem denar vržen proč.