Pod streho > Gradimo & obnavljamo
13174 ogledov

V teh občinah je komunalni prispevek najvišji

bager kopanje
Razlike v cenah komunalnih prispevkov po občinah so neverjetne, tudi do desetkratne.

Zadnji podatki o višini komunalnega prispevka v posameznih občinah so s konca leta 2017. Takrat je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) nazadnje naredilo analizo in zbralo podatke iz 195 od skupno 212 občin. Kot so zapisali v dokumentu, je bi namen „ugotoviti, ali občine odmerjajo komunalni prispevek, in na podlagi katerih predpisov ga odmerjajo.“ 

Izračuni za enostanovanjsko hišo

Da bi podatke lahko primerjali, so vse občine pozvali, naj komunalni prispevek izračunajo za enostanovanjsko hišo z neto tlorisno površino 150 kvadratnih metrov, na parceli, veliki 500 kvadratnih metrov, ob predpostavki, da je stavba v središču oziroma centru občine. 

Pri izračunu je upoštevana obstoječa komunalna infrastruktura, na katero bi se priključila stavba. Mednjo spadajo ceste, vodovod, kanalizacija, javne površine, objekti za ravnanje z odpadki, v nekaj občinah pa obračunajo tudi prispevek za vročevod in/ali plinovod. 

Gradnja hiše | Avtor: Profimedia Profimedia

Najdražji 28.000, najcenejši 800 evrov

Podatki, ki so jih zbrali, so neverjetni, saj so razlike v cenah, ki jih mora investitor plačati za komunalno infrastrukturo na parceli še preden dobi gradbeno dovoljenje, enormne.

Največ bi graditelj plačal v občini Izola, kar neverjetnih 28.297 evrov, le malce cenejša je občina Piran s 27.399 evri, v občini Dol pri Ljubljani bi moral investitor odšteti nekaj manj kot 21.000 evrov, v občini Škofljica pa malo manj kot 20.000 evrov. To so štiri daleč najdražje občine, naslednji znesek se namreč ustavi pri 15.000 evrih v Ljubljani.

V Sloveniji je, sodeč po podatkih MOP, skupaj 22 občin, v katerih je komunalni prispevek za prej omenjeno gradnjo višji od 10.000 evrov. Povprečna višina komunalnega prispevka v občinah, ki so se odzvale na poziv MOP, je 6.272 evrov, najnižja pa je v Krškem, zgolj 796 evrov. 

Komunalni prispevek nad 10.000 evrov

  občina znesek v evrih   občina znesek v evrih
1 Izola 28.296 12
Celje
11.444
2 Piran 27.399 13 Dobrova - Pol. Gradec 11.328
3 Dol pri Ljubljani 20.596 14 Vrhnika 11.203
4 Škofljica 19.805 15 Trzin 11.017
5 Ljubljana 15.000 16 Dobrna 10.991
6 Domžale 13.922 17 Brezovica 10.832
7 Medvode 12.654 18
Kranj
10.711
8 Grosuplje 12.635 19 Ig 10.492
9 Mengeš 12.057 20 Miren - Kostanjevica 10.371
10 Lukovica 11.993 21 Šempeter - Vrtojba  10.202
11 Vodice 11.612 22 Radovljica 10.144

Pri navedbi zneskov je treba opozoriti, da od 1. junija 2018 veljajo nova zakonska določila za odmero komunalnega prispevka, zato so lahko v posameznih občinah zdaj vrednosti nekoliko drugačne. Vendar, kot so nam pojasnili na MOP, „ večina občin odlokov po novih predpisih še ni sprejela, zato so rezultati analize iz leta 2017 še vedno relevantni.“ 

V Izoli so se zavili v molk

Glede na razlike v zneskih se je treba vprašati, zakaj so te tolikšne. Najprej smo za komentar prosili v najdražjih občinah Izola, Piran in Dol pri Ljubljani, ter tudi v najcenejši občini Krško. 

Pričakovano v občinah Izola in Piran ne komentirajo višine komunalnega prispevka, iz Pirana so tako poslali le sporočilo, da se pri njih komunalni prispevek odmerja na podlagi veljavnega programa opremljanja in meril za odmero komunalnega prispevka, iz občine Izola pa odziva oziroma komentarja sploh nismo dobili. 

Izola | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Načrtno odvračanje priseljevanja

Bolj zgovorni so bili v občini Dol pri Ljubljani, kjer so zapisali, da je bil komunalni prispevek relativno visok že pred sprejetjem odloka o programu opremljanja za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka leta 2010. „Domnevamo, da je občina takrat z ohranjanjem visokega komunalnega prispevka želela omiliti pritisk priseljevanja ter je hkrati strmela k ohranjanju podeželja in večji samooskrbi. Manj intenzivno priseljevanje pomeni tudi manjši pritisk na gradnjo nove komunalne opreme (ceste, vodovodi, kanalizacija,) in drugih javnih objektov (vrtci, šole,). Za financiranje tega mora občina namreč nameniti velika finančna sredstva, ki jih ni mogoče zagotoviti s tekočim financiranjem, pač pa se je treba zadolževati.“

Pojasnili so še, da je „takratni občinski svet občine določil, da so obračunski stroški enaki skupnim stroškom, ki vključujejo stroške izdelave projektne in investicijske dokumentacije, odkupa nepremičnin, stroške odškodnin zaradi razlastitev oziroma omejitev lastninske pravice ali rušitev, ter stroške gradnje komunalne opreme.  To je pomenilo tudi visok strošek opremljanja kvadratnega metra parcele in neto tlorisne površine objekta. Pri tem je treba še upoštevati, da občina v preteklosti gradnjo komunalne opreme ni sofinancirala iz EU sredstev, kar bi strošek opremljanja znižalo.“

Nuklerna elektrarna Krško | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main

Olajšava je jedrski objekt

Razlog za tako nizko odmero komunalnega prispevka v občini Krško tiči v dejstvu, da je „občina, tako kot nekaj drugih občin v Posavju, prejemnica nadomestila zaradi omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta. Skladno z uredbo, ki določa nadomestilo, se sredstva namenjajo za izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev. Med te spada tudi gradnja stanovanjskih objektov. V ta namen se pri odmeri komunalnega pripravka pri izračunu upošteva faktor olajšave za posamezne vrste objektov, kar posledično omogoča nizki izračun komunalnega prispevka. Razliko od polnega izračuna mora občina Krško nadomestiti iz drugih proračunskih virov.“

Kanalizacija v Stražišču MOK ne pomaga pri doseganju ciljev kohezijske politike, | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main

Komunalni prispevek je v pristojnosti občine

Še nekoliko več so nam o razlikah pri odmeri komunalnega prispevka pojasnili na MOP. Najprej so poudarili, da je odmera komunalnega prispevka v pristojnosti občine. 

„Občina je v programu opremljanja opredelila skupne in obračunske stroške opremljanja stavbnih zemljišč in stroške na enoto mere. V okviru določitve obračunskih stroškov je opredelila tudi kritje stroškov financiranja gradnje komunalne opreme iz različnih virov financiranja. Iz tega in iz načina določitve stroškov na enoto mere ter iz uporabe različnih meril pri izračunu komunalnega prispevka izhajajo ugotovljena odstopanja izračuna komunalnega prispevka v občinah.“

Povedano drugače, občine so zelo različno izračunale strošek opremljanja stavbnih zemljišč na kvadratni meter, pri končnih izračunih so upoštevale različne faktorje in prispevne stopnje. Na ceno pa po navedbah MOP vpliva tudi gostota poselitve, dolžina komunalnih vodov ter naravne omejitve kot so relief, kameninska sestava tal ... Glavni vzrok za razlike torej tiči v tem, kako občina izračuna strošek na kvadratni meter, pri tem pa je popolnoma samostojna. 

jezerska promenada na Bledu | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main
Na Bledu za javne površine pet, v Izoli pa 35 evrov

Tako so na primer v Izoli izračunali, da je strošek za ceste 64 evrov na kvadratni meter površine tlorisa hiše, na Bledu pa 24 evrov. Strošek vodovoda je v Izoli 38, na Bledu 14 evrov, kanalizacije v Izoli 20, na Bledu pol manj, 10 evrov. Javne površine v Izoli zaračunajo 35 evrov na kvadratni meter tlorisa hiše, na Bledu pa le pet evrov. Razlika je očitna, saj je končni znesek komunalnega prispevka na Bledu 8600 evrov, kar je bistveno manj od že omenjenih 28.000 evrov v Izoli.

Tudi pri razmerju, koliko komunalnega prispevka odpade na kvadraturo parcele, in koliko na kvadraturo hiše, se občine razlikujejo. Bled in Izola sta pri tem sicer primerljiva, prav tako pa obe občini tudi pri faktorju dejavnosti upoštevata vrednost ena. Precej občin pa za stanovanjske hiše uporablja nižje vrednosti, kar posledično pomeni nižjo odmero komunalnega prispevka. 

Komunalni prispevek po novem ne bo nižji

Čeprav nove zakonske podlage za odmero komunalnega prispevka prinašajo nekatere spremembe, in kot pravijo na MOP, tudi več preglednosti, pa ne bodo bistveno vplivale na višino komunalnega prispevka. Razlike bodo torej ostale, kot nakazuje nedavni sprejem novega odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka v Mariboru, lahko v marsikateri občini pričakujemo celo podražitve. 

Kljub temu poglejmo, katere so bistvene spremembe. Med novostmi so ločitev odmere za novo in obstoječo komunalno infrastrukturo ter poenotenje stroškov na enoto mere na območju cele občine. „S tem se zmanjšajo razlike v višini komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za enako zmogljive in istovrstne objekte na različnih območjih občine,“ pravijo na MOP.  Sprememba je tudi, da se je prej pri odmeri upoštevala neto tlorisna površina, po novem pa je upoštevana bruto tlorisna površina stavbe.

Deaktivacija bombe, Maribor | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Občine lahko upoštevajo povprečne stroške

Po novem bodo občine stroške na kvadratni meter zemljišča in stavbe lahko izračunale na podlagi elaborata za pripravo odloka, ali pa bodo preprosto upoštevale povprečne cene, ki jih predpisuje novi pravilnik o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme. 

Upoštevanje povprečnih stroškov bi v Izoli pomenilo občutno pocenitev komunalnega prispevka, na Bledu ali v občinah, kjer je zdaj komunalni prispevek še precej nižji kot na Bledu, pa bi se ta podražilo. 

Občine imajo na voljo tudi širši nabor oprostitev komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, predpišejo jih lahko v posebnih odlokih, ki so po novem podlaga za odmero komunalnega  prispevka za obstoječo komunalno opremo. 

Če novih odlokov občine še niso sprejele, morajo to narediti najkasneje do konca marca 2021. To je datum, ko naj bi se poenotili predpisi v vseh občinah, ne pa tudi višina komunalnega prispevka.  
 


 

 

Komentarjev 3
  • matej839 17:25 24.november 2019.

    V Trebnjem za cca tako veliko parceli in hiso zaracunajo 34Keur. Ocitno sploh ne zelijo prebivalcev.

  • stromar 18:02 23.november 2019.

    Če to ni noro, ma mi smo večji od zda, rusije in nemčije skupaj, tudi priključitev na kanalizacijo, vodo so xxx razlike. Res super butale

  • Avatar Leon
    Leon 10:02 23.november 2019.

    Koliko je plačal Turek za sušilnico sadja na Parecagu ? Kasta je zakonodajo priredila sebi v prid s pomočjo domorodca iz Dobruške vasi ! SRAMOTA . LE VKUP ,LE VKUP uboga gmajna .

Sorodne novice