Pod streho > Gradimo & obnavljamo
4726 ogledov

Vse klime do 1000 evrov so zgolj povprečne

Klime
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je ponovno ocenjevala kakovost klimatskih naprav. Kar 40 odstotkov jih je dobilo oceno zgolj povprečno.

Le ena klimatska naprava je dobila oceno zelo dobro, veliko večino so ocenili z oceno dobro, kar 40 odstotkov pa si je prislužilo oceno povprečno. Verjetnost, da kupimo povprečno klimo je precejšnja. Še toliko večja je zato, ker so te klimatske naprave tudi občutno cenejše od tistih, ki so ocenjene bolje. 

Če bomo za klimatsko napravo odšteli od 700 do 800 evrov, lahko pričakujemo, da smo opravili le povprečen nakup. Za tiste z boljšo oceno, je treba odšteti vsaj 1000 evrov, za najboljšo, v kategoriji klim z močjo 2,5 kW je dobila oceno 82 od 100, gre za enega od Mitsubishi Electric modelov, pa je cena z osnovno montažo vred kar 2700 evrov.

Klime | Avtor: Profimedia Profimedia
Na testu so v ZPS preizkusili, kako učinkovite so stenske klimatske naprave z ločenima zunanjo in notranjo enoto z močjo 2,5 in 3,5 kW. Zmagovalki sta klimatska naprava Mitsubishi Electric in Daikin.

Največjo težo so dali učinkovitosti naprave, ki je k skupni oceni prispevala kar 65 odstotkov, ocenjevali pa so tudi popolnost in razumljivost navodil, priročnost, hrupnost in večstranskost. 

Kljub temu, da je le ena med vsemi 41 ocenjenimi klimatskimi napravami dobila oceno zelo dobro, so v ZPS opazili napredek. „Spodbudno je, da se je v primerjavi s prejšnjim testom občutno povečalo število 3,5-kilovatnih naprav z dobro oceno – lani je bila namreč dobro ocenjena zgolj zmagovalka v tem razredu, medtem ko so preostali modeli dobili povprečno oceno.“ 

Kako torej izbrati primerno klimatsko napravo?

Naj gledamo le na ceno, ali na prej omenjene ocene, ali je treba upoštevati še kaj tretjega? „Enoznačnega odgovora na vprašanje, na kaj paziti pri nakupu klimatske naprave, ni. Odločitev za ta ali oni model je v prvi vrsti odvisna od tega, ali bomo napravo uporabljali le za hlajenje prostorov ali jih bomo z njo po potrebi tudi (d)ogrevali, v kako velik prostor jo bomo namestili, katera od številnih funkcij, s katerimi jo je opremil proizvajalec, nam bo prišla prav in katere sploh ne potrebujemo,“ pojasnijo v ZPS.

Opozorijo pa na dva pomembna podatka, ki sta napisana na energetski nalepki vsake naprave. „Če pri nakupu dajete prednost energijski učinkovitosti, vsekakor preverite, kaj je zapisano na energijski nalepki. Najbolj pomembna sta podatka oziroma kazalnika SEER (Seasonal Energy Efficiency Ratio ali sezonsko hladilno število) in SCOP (Seasonal Coefficient of Performance ali sezonsko grelno število), ki kažeta, kako učinkovita je naprava pri hlajenju in ogrevanju. Čim višji sta vrednosti, tem manjši bo strošek hlajenja oziroma ogrevanja.“

energetska nalepka | Avtor: Žurnal24 Žurnal24
Učinkovite so tiste klimatske naprave, ki imajo vrednost SEER višjo od 5,1, vrednost SCOP pa višjo od 3,4. Prav tako ne smemo spregledati podatka o letni rabi energije za hlajenje in ogrevanje, ki je naveden na energijski nalepki. Zmagovalka v razredu 2,5-kilovatnih naprav za hlajenje porabi 96 kWh na leto, zadnjeuvrščena v tem razredu pa kar 143 kWh. Razlika je očitna.

Kaj pomenijo kazalniki na energetski nalepki?

  • Kazalnik EER (energy efficiency ratio) - pove, kako učinkovita je klimatska naprava med hlajenjem, višja vrednost pomeni boljšo učinkovitost.
  • Kazalnik COP (coefficient of performance) - odraža učinkovitost pri ogrevanju, tudi tu velja, da višja vrednost pomeni boljšo učinkovitost. COP 5,8 denimo pomeni, da pri rabi 1 kW energije dobimo 5,8 kW izhodne toplote.
  • Kazalnik SEER (seasonal energy efficiency ratio) - odraža sezonski izkoristek klimatske naprave za hlajenje. Razlika med SEER 9,5 in 5,1 pomeni, da boljša naprava v enakih razmerah rabi skoraj dvakrat manj energije.
  • Kazalnik SCOP (seasonal coefficient of performance) - kaže sezonsko učinkovitost pri ogrevanju. SCOP 5,9 pomeni, da bo klimatska naprava v ogrevalni sezoni iz 1 kW vnesene energije (elektrike) v povprečju ustvarila 5,9 kW toplote.

Na odločitev o nakupu lahko vpliva tudi vrsta hladilnega sredstva, s katerim je polnjena klima. „Večina proizvajalcev klimatskih naprav že uporablja hladilno sredstvo R32 (difluormetan CH₂F₂), ki je do okolja veliko bolj prijazno kot do zdaj razširjen plin R410A in ima občutno manjši vpliv na globalno segrevanje (GWP – global warning potencial): GWP pri plinu R410A je 2088, pri plinu R32 pa 675.“

Med prednostmi hladilnega sredstva R32 tako velja izpostaviti, da ne vpliva na tanjšanje ozonske plasti, potrebna je bistveno manjša količina hladilnega sredstva (od 20 do 30 odstotkov), ima visoko toplotno prevodnost in zmogljivost hlajenja, zagotavlja bolj učinkovito ogrevanje pri nižjih temperaturah okolja, je enokomponenten, zato ga je lažje reciklirati in ponovno uporabiti.

Vse ocene klimatskih naprav iz testa lahko najdete tukaj. 

Komentarjev 1
  • oneh 11:01 28.april 2020.

    Energija se meri v kWh. Moč pa se meri v kW. Razlika med 96 kWh in 143 kWh znaša 47 kWh. Če je cena elektrike v VT tam 0,13 € potem to znese 6 € na leto. V 10 letih ...prikaži večh je to 60 €, razlike v ceni nove naprave pa segajo v stotine €€€.

Sorodne novice