Pod streho > Na vrtu
20402 ogledov

Pet bujno cvetočih vzpenjavk, ki prerastejo pergole in zidove

srobot Profimedia
Predstavljamo pet bujno rastočih vzpenjavk, ki na vrtu ustvarijo cvetoče zavese in prekrijejo pergole, zidove, ograje.

Glicinija 

Ena od zelo priljubljenih vzpenjavk je listopadna ovijalka Glicinija (Wisteria). Zraste lahko do osem metrov visoko, njena velika dišeča socvetja modro-vijolične barve pa so velika do 30 centimetrov. V polnem razcvetu so do sredine maja. 

glicinija | Avtor: Profimedia Profimedia
Glicinijo posadimo na sončno mesto, imeti mora dovolj prostora. Tla, ki se ne smejo preveč izsuševati, morajo biti plodna in rahlo kisla. Za rast bo potrebovala oporo, lahko so to pergola, zid ali ograja. Ob zidu moramo postaviti mrežo, napeto na stebričke. 

Sadimo jo lahko od jeseni do spomladi, izberemo pa rastlino z močnim pokončnim steblom, ostale poganjke pa odstranimo. Ko se začnejo razvijati novi poganjki, pustimo tiste, ki se bodo razvijali vodoravno, druge pa skrajšamo. Višino omejimo tako, da odstranimo rastni vršiček.

Redno jo je treba obrezovati, sicer bo rasla nenadzorovano in zrasla rast drugih rastlin, ki jih bo dosegla. Glicinija bo prvič cvetela tretje ali celo četrto leto, lahko pa izberemo takšno, ki že cveti. 

Vzpenjava hortenzija

Vzpenjava hortenzija (Hydrangea petiolaris) je s svojimi velikimi pladnjastimi in dišečimi cvetovi okras vrta, ki zagotovo privlači poglede. Raste počasi, doseže pa lahko višino nekaj metrov. Starejše vzpenjave hortenzije cvetijo od konca junija do konca julija.

vzpenjava hortenzija | Avtor: Profimedia Profimedia
Rastlino sadimo spomladi, izbrati pa je treba takšno, ki ima zdrave liste. Najboljše mesto za rast je v senci ali polsenci, v zmerno kisli zemlji, najbolje, da v sadilno jamo primešamo šoto. Poskrbeti moramo tudi za oporo. Najbolje, da raste ob zidu ali ograji ali stebru. Obrezujemo jo spomladi. 

Kovačnik

Kovačnik (Lonicera) je vzpenjavka, ki jo lahko oblikujemo tako, da bo prerasla želene površine, lahko pa nadomešča živo mejo. Njen videz je nekoliko rustikalen, izbrati pa je treba takšno, ki je odporna na zimske razmere. 

Cvetovi kovačnika so lahko različnih barv, lahko so beli, rumeni, rdeči, lahko so dišeči ali ne, v polnem razcvetu pa so poleti. Zraste do sedem metrov visoko in razvije številna, razvejana stebla. Po cvetenju se tvorijo semen, jagode, ki so strupene. 

kovačnik | Avtor: Profimedia Profimedia
Dobro raste na bogatih, odcednih tleh, najbolje da mu pri sajenju dodamo mešanico peska in šote. Posadimo jih v polsenco. Poleti, v obdobjih visokih temperatur, ga je treba zalivati. 

Rastlino obrezujemo glede na velikost in obliko, ki jo želimo, praviloma vsaki dve do tri leta, zgodaj spomladi. Če želimo spodbuditi cvetenje, po cvetenju pozno jeseni izrežemo veje, na katerih so bili cvetovi.

Japonska kutina Na vrtu Pod streho Te eksotične rastline bodo dobro uspevale tudi v vašem vrtu

Jasminova troblja 

Jasminova troblja (Campsis) je listopadna vzpenjavka, ki v višino zraste od osem do 12 metrov. Cveti poleti, ko tvori gruče trobentastih cvetov oranžno-rdeče barve. Posadimo jo na sončno, vendar zavetno lego. Za razrast bo potrebovala oporo, pri tem pa je treba vedeti, da rast ob zidu ni nujno najboljše mesto. Rastlina namreč tvori močne koreninske poganjke, ki so sposobni premakniti tudi kakšno opeko ali lažji kamen. Zato jo je treba redno obrezovati, najbolje pozno pozimi ali zgodaj spomladi.   .

jasminova troblja | Avtor: Profimedia Profimedia

Sroboti

Sroboti (Clematis) so privlačne okrasne plezalke, z veliko cvetovi. Ti so lahko v različni odtenkih modre in vijolične, lahko roza ali bele barve, lahko pa pisani. 

Sadimo ga jeseni ali spomladi, ko je dovolj vlage. Obožujejo alkalna tla, čeprav uspevajo praktično v vsaki zemlji. Spomladi, ko začnejo brsteti, jim je treba dodati gnojila, bogata s kalijem in dušikom. 

srobot | Avtor: Profimedia Profimedia
Srobote delimo v tri skupine, ne glede na to, pa v prvih dveh letih po sajenju pozornost posvetimo predvsem temu, da se bo rastlina dobro razvila. Zato jih je treba zgodaj spomladi drastično obrezati. 

V kasnejši letih pa je obrezovanje treba prilagoditi skupini, v katero spadajo. Srobote iz prve skupine, to so tisti, ki cvetijo spomladi na lanskih poganjkih, obrezujemo šele pozno spomladi, po cvetenju. Odstranimo tudi vsa odmrla, šibka in poškodovana stebla in jih razredčimo. V stara stebla ne posegamo, intenzivnost obrezovanja pa je odvisna od tega, ali gre za hitro ali počasi rastoče rastline. Prve porežemo bistveno bolj, skoraj do tal.  

V drugo skupino spadajo sroboti, ki cvetijo pozno spomladi ali na začetku poletja, nato cvetenje nadaljujejo. Cvetove tvorijo na novih poganjkih in starih steblih. 

Po prvem cvetenju jih ne smemo zelo porezati, ker ne bodo nadaljevali cvetenja. Prav tako jih ne smemo porezati zgodaj spomladi, ker ne bo prvega cvetenja. Najbolj preprosto je, če jih vsakih nekaj let zgodaj spomladi močno porežemo in se odrečemo prvemu cvetenju. Ali pa to najprej naredimo na polovici rastline, naslednje leto pa na drugi polovici. 

srobot | Avtor: Profimedia Profimedia

V tretjo skupino spadajo sroboti, ki cvetijo pozno poleti ali jeseni, cvetove pa tvorijo na poganjkih tekočega leta. Tem zgodaj spomladi porežemo stebla. Če želimo, da rastlina ne bo rasla v višino, stebla porežemo na višino od 30 do 50 centimetrov, sicer pa jih odrežemo nekoliko višje. 

 

 
Komentarjev 1
  • Virginia_Bell 12:15 26.april 2022.

    Google je plačal od 400 do 800 dolarjev za dnevno spletno delo od doma. Prvi mesec sem od Googla doma prejel 21.758 $, prejšnji mesec pa sem plačal 29.467 $ za 3-urni delovnik. To naredim ............ >>>>>>>>>> 𝑾𝒘𝒘.𝑱𝒐𝒃𝒛𝑪𝒂𝒓𝒕.𝑪𝒐𝒎