Kratkoročno oddajanje turistom s svojimi učinki ne povzroča težav na področju dostopnosti stanovanj le v Sloveniji, s podobnimi težavami se srečujejo v številnih evropskih mestih. Kratkoročni najemi prek platform so v zadnjih letih v evropskih mestih močno porasli, pri čemer jih mnogi krivijo za dvig najemnin, izseljevanje domačinov iz zgodovinskih središč in spreminjanje stanovanjskih četrti v turistične cone. "Če se oblikovalci politik ne bomo resno lotili tega problema in priznali, da gre za družbeni problem, ki zahteva ukrepanje, potem bodo protievropski populisti zmagali," pravi evropski komisar za stanovanjsko politiko Dan Jorgensen.
Nova evropska zakonodaja temelji na proporcionalnosti, saj bi splošne omejitve vplivale na turizem, ki je za številne regije življenjskega pomena. Prihodnja pravila bodo tako omogočala selektivne ukrepe glede kratkoročnih najemov. Oblasti bodo ukrepale le tam, kjer najemi zmanjšujejo razpoložljivost dolgoročnih stanovanj za prebivalce, napovedujejo v Bruslju.
Slovenija že pohitela
Nova evropska zakonodaja bo določila kriterije za prepoznavanje urbanih območij ali turističnih destinacij, kjer kratkoročni najemi dosegajo kritične ravni. Evropske ocene kažejo, da v nekaterih mestih, kratkoročni najemi predstavljajo do 20 odstotkov celotnega stanovanjskega fonda, kar zvišuje najemnine za lokalne prebivalce. Lokalne in regionalne oblasti v teh območjih bodo dobile pravna pooblastila in bodo lahko uvedle specifične ukrepe. Sem spadajo omejitve največjega števila nočitev na leto.
Takšen ukrep že uporabljajo mesta, kot sta Barcelona in Pariz. Tudi v Sloveniji se je s 1. januarjem začel uporabljati novi zakon o gostinstvu, ki prinaša spremembe tudi pri kratkotrajnem oddajanju stanovanj. Časovne omejitve kratkotrajnega oddajanja se bodo začele uporabljati po 1. januarju 2027, in sicer v občinah, kjer bo ugotovljeno visoko tveganje negativnih vplivov te dejavnosti. Seznam teh občin bo znan do 30. aprila 2026, omejitve pa bodo lahko uvedle tudi občine, ki bodo sprejele ustrezen splošni akt.
Obvezna registracija gostiteljev
Nova uredba, ki bo začela veljati maja letos, določa, da platforme za kratkoročne najeme mesečno ali četrtletno posredujejo podatke javnim organom. Vsaka oddajna enota bo imela registracijsko številko, ki jo bo moral gostitelj prikazovati v oglasu. Podatki bodo dostopni lokalnim oblastem prek digitalnih vstopnih točk, kar bo omogočilo boljši nadzor skladnosti z lokalnimi pravili, kot so omejitve dni oddajanja ali prepovedi v določenih delih mest.
Do zdaj so imeli številni občinski in mestni organi težave pri nadzoru kratkoročnih najemov. V Ljubljani, Mariboru ali Portorožu so se stanovanja v turističnih središčih pogosto selila iz dolgoročnih najemov v kratkoročne oddaje, kar je dvigovalo najemnine in omejevalo dostopnost stanovanj za domačine. Novi predpis bo temu vsaj delno naredil konec.
Kazni za kršitelje
Države članice bodo prav tako morale določiti kazni za tiste, ki ne bodo spoštovali teh pravil. Platforme, kot sta Booking in Airbnb, ne bodo več mogle ignorirati zakonodaje posameznih mest ali držav, kar je danes še pogosto praksa.
Po podatkih Eurostata je povprečna najemnina v večjih mestih EU v zadnjih petih letih zrasla za več kot 20 odstotkov. Po drugi strani se je število enot, namenjenih kratkoročnim najemom, močno povečalo. Na nekaterih turističnih destinacijah, kot je Palma de Majorka, več kot 20 odstotkov stanovanj uporablja platforme za turistične najeme.
V Sloveniji je situacija podobna: po podatkih lokalnih uprav se je število stanovanj na platformah za kratkoročne najeme v Ljubljani v zadnjih treh letih podvojilo, kar je prispevalo k rasti cen in pomanjkanju dolgoročnih najemov.
EU ne določa, koliko dni ali katere vrste stanovanj se sme oddajati, temveč ustvarja okvir za transparentnost in izmenjavo podatkov, ki omogoča lokalnim oblastem izvajanje svojih pravil. Evropska komisija meni, da bo nova uredba pomagala znižati pritisk na trg stanovanj, zaščitila lokalno prebivalstvo in omogočila, da bodo mesta ohranila ravnotežje med turizmom in življenjem domačinov.
sergeja.hadner@styria-media.si
najprej je treba razmislit kako nekdo pride do stanovanja ali hiše..recimo politiki. zakaj je potem ko so nepremičnine prodane s pomočjo kreditov, ki jih plačuje vse ljudstvo, regulirati neko dejavnost, ki prinaša dohodek ne samo ljudem ampak tudi državi. in… ...prikaži več grem stavit da prej omenjeni politiki bodo še naprej imeli obvode, raja pa kazni in omejitve.
Nihče ne bo dolgoročno oddal lepo opremljenega stanovanja socialcem, ki vse uničijo, plačujejo ne, pa še ven jih ne spraviš nikoli. Bo pač prazno. Urejenih, kulturnih ljudi, katerim bi brez skrbi prepustil svoje stanovanje, žal ni.
unicili smo vse s pohlepom