Ne spreglejte tega datuma, Furs odkriva kršitelje, globe pa so visoke

Sobodajalci, ki so pred dnevi doživeli hladen tuš na Ustavnem sodišču, saj je zavrglo pobudo skupine sobodajalcev za oceno ustavnosti več določil lani sprejetega novega zakona o gostinstvu, ki na novo urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin, zdaj ne smejo pozabiti, da jih čaka redna letna obveznost.

Furs redno izvaja nadzore in "išče" kršitelje.

Odkar si izmenjuje podatke z davčnimi upravami drugih držav, hkrati pa od ponudnikov storitev, ki posredujejo pri oglaševanju turističnih nastavitev, na primer platform AirBnb in Booking, prejema podatke o oglaševalcih, kršitelje odkriva še toliko lažje oziroma hitreje.

Operaterji platform so dolžni posredovati identifikacijske podatke o prodajalcih, podatke o prejetih nadomestilih, odtegnjenih provizijah, pristojbinah in davkih, podatke o številu opravljenih dejavnosti, o finančnih računih, na katere je bilo nadomestilo nakazano, v primeru oddajanje nepremičnin v najem pa za vsako nepremičnino še podatek o vrsti, naslovu in identifikaciji nepremičnine ter številu dni najema.

Sobodajalci pod drobnogledom

Kot so za Žurnal24 povedali na Fursu, so tudi sobodajalci vključeni redni letni načrt nadzora, saj obstaja tveganje dela na črno, kar pomeni, da dejavnosti niso prijavili oziroma registrirali, in tveganje neprijavljenih dohodkov iz dejavnosti.

Posebne evidence, koliko nadzorov letno opravijo pri sobodajalcih, sicer ne vodijo, so pa lani pri zavezancih, ki opravljajo eno izmed registriranih dejavnosti gostinske nastanitve, kamor spadajo tudi sobodajalci, zaključili 348 nadzorov, Izvajali so jih v inšpekciji in mobilnih oddelkih in v kar 138 nadzorih, kar pomeni v 40 odstotkih, ugotovili kršitve.

Skupni finančni učinek teh kršitev je bil skoraj 1,06 milijona evrov. Samoprijavo so prejeli v 19 nadzorih, s skupnim finančnim učinkom 364.000 evrov, še navajajo v Fursu. 

Najpogostejše kršitve: delo na črno in skrivanje prihodkov

Izvajali so nadzore z vidika izpolnjevanja obveznosti prijave prihodkov oziroma pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja davčnih obveznosti in nadzore zaposlovanja na črno v okviru registrirane dejavnosti in nadzore dela na črno (neregistrirana dejavnost), nedovoljenega oglaševanja ter davčnega potrjevanja računov.

"Najpogosteje ugotovljene kršitve pri kratkoročnem oddajanju v turistični najem so iz naslova dela na črno in nedovoljenega oglaševanja ter nepredložitve obračunov oz. premalo prijavljenih prihodkov v obračunu iz dejavnosti," še dodajajo.

Poročanje najkasneje do 31. marca

Sobodajalci imajo čas le še do 31. marca, da o dohodkih, ki so jih z oddajo v kratkotrajni najem ustvarili lani, poročati Fursu. In to ne velja le za sobodajalce, ki oddajajo nepremičnine v Sloveniji, temveč tudi za tiste, ki so lastniki nepremičnin na Hrvaškem ali kjer koli drugje po svetu.

Za davčno leto je treba sestaviti obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti ter ga prek portala eDavki predložiti finančnemu organu.

Ugotavljanje davčne osnove

Davčno osnovo za obdavčitev lahko sobodajalci ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov na podlagi vodenja enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva. V tem primeru se dohodek iz dejavnosti všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine, pri čemer se davčna obveznost odmeri po progresivni lestvici z upoštevanjem davčnih olajšav, pojasnijo na Fursu.

Druga možnost je določanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. V tem primeru se dohodek iz dejavnosti ne všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine, dohodnina pa se obračuna po proporcionalni stopnji 20 odstotkov kot dokončen davek, pri čemer se davčne olajšave ne priznavajo.

Zavezanec, ki se odloči za normirane stroške, mora to predhodno prijaviti finančni upravi, sicer velja, da bo davčno osnovo ugotavljal na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov. Priglasitev ugotavljanja davčne osnove bi moral zavezanec sporočiti najkasneje osem dni po vpisu v poslovni register.

Obvezni vpis v poslovni register

Sobodajalci, ki so fizične osebe, morajo biti vpisani v poslovni register, ki ga vodi Ajpes. Če v register niso vpisani, Furs to obravnava kot delo na črno. Ta oblika registracije je možna le, če dejavnost opravljate le občasno, kar pomeni ne več kot pet mesecev v koledarskem letu. Druga možnost je, da oddajate kot samostojni podjetnik.

Identifikacija za DDV

Vsi, ki oddajajo prek platform ali drugih tujih spletnih posrednikov s sedežem izven Slovenije, se morajo nujno identificirati tudi za DDV. Obračune DDV je treba Fursu predložiti vsak mesec, tudi, če v določenem mesecu ne prejmete storitve, od katere morate obračunati DDV. Za ostale dobave, ki jih opravite v Sloveniji, pa DDV ne obračunavate, vse dokler ne presežete limita obdavčljivega prometa.

Visoke globe in samoprijava 

Globe za delo na črno, torej če sobodajalec nima registrirane dejavnosti, so od 400 pa vse do 30.000 evrov. Za nepredložitev obračuna DDV pa so globe od 2000 do 125.000 evrov. 

Zavezanci lahko svoj pravni status še vedno uredijo, tako da se prijavijo kot sobodajalci in se samopijavijo na Fursu. Najprej se registrirate kot sobodajalec, česar sicer ni možno narediti za nazaj. Za nazaj pa lahko na podlagi samoprijave prek obrazca DR-03 prijavite dohodke, dosežene v preteklih letih. Prek portala eDavki na podlagi samoprijave predložite obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za pretekla obdobja, ko ste poslovali prek spletnih platform (ločeno po obdobjih).