Na nepremičninskem trgu v Sloveniji vlada pravi divji zahod. Cene nepremičnin so vsako leto višje, zaradi česar si posamezniki le stežka privoščijo svoje stanovanje. Prav tako se težave pojavljajo na najemniškem trgu, kjer se samo sobe oddajajo tudi za 300 evrov.
A več kot očitno je najemniški trg dosegel dno: nekateri so namreč začeli zaračunavati tudi ogled stanovanja. Svojo izkušnjo je na priljubljenem forumu delil Slovenec, ki je želel kupiti stanovanje v izgradnji na Gorenjskem. Za stanovanje je že plačal aro, v času do prvega ogleda pa ni prejel nobene dokumentacije o videzu oziroma materialu, uporabljenem v stanovanju. Prodajalec oziroma investitor pa je zabil zadnji žebelj v krsto, ko mu je za prvi ogled stanovanja želel zaračunati nekaj več 100 evrov.
Z vprašanji, ali gre pri tem za sporno ali popolnoma zakonito prakso, smo se obrnili na tržni inšpektorat, stanovanjsko inšpekcijo ter na zbornico za poslovanje z nepremičninami.
"Ogleda se ne sme zaračunati"
Tržni inšpektorat RS je pristojen za nadzor preverjanja skladnosti poslovanja nepremičninskih družb z zakonom o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr). Omenjeni zakon določa, da se po sklenitvi pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami s plačilom za posredovanje med drugim krijejo tudi stroški za ogled nepremičnine. To pomeni, da nepremičninska družba tretjim osebam, ki si želijo ogledati nepremičnino, ki je predmet posredovanja, ogleda ne sme zaračunati.
"Stroški, ki jih ima nepremičninska družba z ogledi nepremičnine, so namreč zajeti s plačilom provizije, ki jo plača naročitelj po tem, ko je sklenjena pogodba (prodajna, najemna), pri sklenitvi katere je posredovala nepremičninska družba," je pojasnila glavna tržna inšpektorica mag. Andreja But.
Zakon tudi veleva, da mora biti prodajalec pred začetkom oglaševanja nove enostanovanjske stavbe ali stanovanja lastnik zemljiške parcele, imeti izdano dokončno gradbeno dovoljenje ter notarski zapis določitve splošnih pogojev za prodajo posameznih delov stavbe z vsebino, določeno v tem zakonu, v primeru, da gre za prodajo dela stavbe z več posameznimi deli.
Če omenjeni pogoji niso izpolnjeni, prodajalec ne sme skleniti prodajne pogodbe niti začeti z oglaševanjem prodaje.
Če gre v zgoraj opisani izkušnji za novogradnjo, za katero velja tudi zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb, in osebi niso bili posredovani vsi podatki, kot je tudi opisala, pogodba oziroma oglaševanje pravzaprav ni dovoljeno, zaradi česar je investitor posledično tudi v prekršku.
Prvi tovrstni primer
Na zbornici za poslovanje z nepremičninami še niso slišali za takšen primer. Poudarili so tudi, da je pomembno tudi to, kdo uporablja takšno prakso. "Dejavnost nepremičninskega posredovanja je namreč strogo regulirana z določbami zakona o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr), medtem ko je poslovanje investitorjev oziroma prodajalcev bistveno bolj neurejeno," je povedal direktor Boštjan Udovič.
Na zbornici so sicer opazili, da investitor težko zagotovi zakonsko predvideno "nevtralnost" posrednika, če za posredovanje uporabi notranje kapacitete. Med drugim za posrednika zaposlenega pri investitorju tudi ni predvideno zavarovanje odgovornosti, saj ta zahteva velja le za nepremičninske družbe in ne prodajalce same.
"Načeloma se torej nepremičninske agencije ne poslužujejo plačljivih ogledov (oziroma bi v takem primeru kršile zakon), praks prodajalcev nepremičnin, ki so še v gradnji (investitorjev) pa ZNPosr pri takem početju ne omejuje."
Udovič je poudaril, da je obveščanje kupcev o nepremičninah (npr. podrobni načrti, ogledi, izbira materialov) relativno neurejeno. ZNPosr sicer vsebuje tudi določbe o obvezni vsebini nepremičninskih oglasov, ki pa se nanašajo predvsem na podatke o nepremičnini in o nepremičninski družbi. Družba mora pri oglaševanju navesti ceno, lokacijo, leto izgradnje stavbe oziroma zadnje prenove in velikosti nepremičnine ter firme in sedeža nepremičninske družbe. Konkretnejši podatki z zakonom niso zahtevani.
Radi bi bolj transparentno oglaševanje
Na združenju družb za nepremičninsko posredovanje si zaradi tega razloga prizadevajo za dvig standardov oglaševanja oziroma vsebine nepremičninskih portalov, "a je uspešnost takšnih prizadevanj zelo vprašljiva glede na to, da se večina poslov še vedno izvede brez sodelovanja nepremičninskih posrednikov". Odgovornost za vzpostavitev takšnih standardov pade na pleča nepremičninskih portalov, a kot meni Udovič, ti tega interesa verjetno nimajo, saj si želijo čim več oglaševalcev, včasih tudi na škodo kakovosti oglasov.
Udovič je še pojasnil, da ima kupec pravico zahtevati katerekoli podatke, ki so pomembni za ugotavljanje lastnosti nepremičnine, če so ti na razpolago. Ob tem je izpostavil tudi odgovornost lastnikov, ki so dolžni take podatke hraniti, in kupcev, ki bi morali take podatke zahtevati pred odločitvijo za nakup, ne pa šele pred primopredajo.
Podobne prakse tudi na najemniškem trgu
Strokovna sodelavka PIC - Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, ki je sicer pristojen za brezplačno svetovanje na področjih invalidskega varstva ranljivih skupin, azila in migracij, najema v Mestni občini Ljubljana ter na področju varstva okolja, Lana Krznarič, je dejala, da so za takšne prakse na najemniškem trgu že slišali. Poleg tega je poudarila, da zadnje čase zaradi stanovanjske problematike v Ljubljani zaznavajo porast praks, ki so sporne. Med njimi je izpostavila predvsem oddajo stanovanja brez možnosti prijave začasnega prebivališča.
'Prakso plačljivih ogledov s strani lastnikov stanovanj oziroma najemodajalcev je označila za sporno, ne pa nujno nezakonito. Po njenem mnenju je sporna, saj spravlja najemnika, ki je že tako v slabšem in podrejenem položaju, v še slabši položaj. To pa si najemodajalci lahko privoščijo, saj razpolagajo z močno zaželeno dobrino.
"Svetujem, da naj v tem primeru najemojemalci zahtevajo račun. Zakonodaja sicer tega izrecno ne prepoveduje, ampak po drugi strani pa ne omogoča, da se dela to brez podlage in je tovrstne zaslužke potrebno tudi ustrezno prijaviti. Bi pa svetovala, da se takšna praksa zavrne. Resničnost pa je takšna, da so iskalci stanovanja tako obupani, da so pripravljeni na vse pristati," je povedala Krznarič. V primeru, da najemojemalci sprejmejo plačljiv ogled, naj se z najemodajalcem poskusijo dogovoriti, da naj se to plačilo nato odšteje od najemnine, je še pripomnila.
Je pa res, da pravna država tone pod vplivom močnih neoliberalizem lobijev! Glejte Pigiona, po njegovem naj bi se delavci odpovedali svoji pravici, pa saj si niso delodajalci!
Gre za vztrajno vsiljevanje neoliberalizma in njegovih sprevrženih vrednot! Nas je svaril že pokojni Mencinger!
So to iz podvrste bakrenoljubcev?