Za izvedbo suhih estrihov, ki so sestavljeni iz nasutja, s katerim izravnamo tla, in pohodnih plošč, na katere lahko položimo zaključno talno oblogo, obstajajo štirje glavni razlogi, ki prevladajo nad njihovo ceno. Prvi je njihova majhna teža, drugi hitrost izvedbe, tretji premalo višine v prostoru in četrti relativno čisto delo, pri katerem ne potrebujemo vode.
Majhna teža ne obremenjuje nosilne konstrukcije
Predvsem pri obstoječih hišah je slaba nosilnost konstrukcije pogosto ovira za izvedbo mokrih estrihov. Če primerjamo težo mokrih, ki konstrukcijo obremeni s približno 150 kilogrami na kvadratni meter, s težo suhih estrihov, ki v povprečju znaša 25 kilogramov na kvadratni meter, je odgovor na dlani, kaj bo graditelj izbral.
Talne oziroma medetažne plošče so v starejših hišah pogosto lesene, predvsem na podstrešjih, kjer je estrihe treba narediti zaradi urejanja mansarde, so pogosto nosilne lesene grede zgolj podeskane. Konstrukcija zato ni sposobna prenesti novih velikih obremenitev, niti takšna ni primerna za izvedbo mokrega estriha.
Druga značilna in precej pogosta težava v starejših hišah so relativno tanke medetažne plošče proti podstrešju, ki so sicer betonske, vendar vanje ni bilo vgrajene dovolj armature, zato je tudi njihova nosilnost vprašljiva.
Časa je vedno premalo, zato je hitrost izvedbe pomembna
Novograditelji, ki se jim nikamor ne mudi, se bodo verjetno odločili za klasično izvedbo estrihov, saj lahko čakajo, da se bodo ti posušili. Pri obnovah in tistih novih hišah, v katere bi se radi čim prej vselili, pa so suhi estrihi pogosta izbira.
Če je višine premalo, so suhi estrihi dobra rešitev
V starejših hišah je pogosta ovira višina prostora. Če je na primer v mansardi, ki jo želimo preurediti v stanovanje, komaj zadostna, mokri estrihi, ki skupaj s toplotno izolacijo zahtevajo vsaj 10 centimetrov višine, zagotovo ne bodo prava izbira.
Za izvedbo sistema suhih estrihov pa potrebujemo zgolj nekaj centimetrov, običajno pet. Zato so ti dobra rešitev tudi v obstoječih prostorih, predvsem v kombinaciji s talnim gretjem, ki ga želimo vgraditi, kjer smo pogosto omejeni tudi z višino praga notranjih in balkonskih vrat.
Umazanija lahko igra pomembno vlogo
Pri zidani novogradnji dejstvo, da za izvedbo suhih estrihov ne potrebujemo vode, zaradi česar ne bo nobene umazanije, graditelja gotovo ne bo prepričalo, saj je na parceli tako ali tako gradbišče z vso umazanijo, ki spada zraven. Je pa to argument, ki pogosto prepriča graditelja montažne hiše, na gradbišču katere je zaradi načina gradnje bistveno manj umazanije, še bolj pa tistega, ki mora estrihe narediti v obstoječi hiši. Tako se bo izognil dolgotrajni umazaniji.
Še cene enih in drugih estrihov
Ne glede na vse prednosti, ki jih imajo suhi estrihi pred klasičnimi mokrimi, pa je končna odločitev pri marsikaterem graditelju vseeno odvisna od cene. Za mokri estrih debeline pet centimetrov je v povprečju treba odšteti od osem do 14 evrov na kvadratni meter, odvisno od vrste in načina izvedbe.
Cene suhih estrihov pa so od 18 do 25 evrov na kvadratni meter, odvisno od vrste nasutja in plošč, ki jih izberemo. Ceno lahko znižamo, če se dela lotimo sami, kar za malo bolj spretne ne bi smel biti prevelik izziv.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.
