Pod streho > Varčna hiša
1033 ogledov

Časa za omahovanje ni več: "2050 bo jutri!"

NEK, JEK, nuklearna, jedrska elektrarna Saša Despot
Če želimo podnebno nevtralno Evropo, moramo ukrepati že danes. Cilj je, da Evropa postane prva podnebno nevtralna celina na svetu, je povedala evropska komisarka za energijo.

"Vsi imamo isti cilj: narediti Evropsko unijo brezogljično in podnebno nevtralno najpozneje do leta 2050," je na konferenci o Evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo (SET Plan), ki poteka danes in jutri na Bledu, poudaril minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. A kot je dodal, časa za omahovanje ni - "leto 2030 je v energetskem in podnebnem smislu danes in 2050 bo jutri". Opozoril pa je, da ob tem ne smemo pozabiti na nikogar in ga pustiti, da zaostane.

Dogodek poteka v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU, glavni poudarek pa so posvetili raziskavam, razvoju in inovacijam, ki bi pripomogle k pravičnemu in trajnemu energetskemu prehodu. 

Zatrdil je, da bo slovenska vlada v sodelovanju z zasebnim sektorjem in Evropsko unijo še naprej spodbujala inovacije in pozornost posvečala celovitemu in kakovostnemu izobraževanju. Želi pa si še globljega sodelovanja med državami članicami, industrijo in ostalimi deležniki, saj meni, da bi to pripomoglo k doseganju ciljev v zelenem dogovoru. 

Jernej Vrtovec | Avtor: Twitter Twitter
Raziskave, inovacije, pilotne študije

Evropska komisarka za energijo Kadri Simpson pa je predstavila jasen cilj: da Evropa postane prva podnebno nevtralna celina. Za to bomo potrebovali raziskave in inovacije, hkrati pa tudi jasen načrt, ki bo definiral namen, naložbe in sodelovanje. 

Poleti so sprejeli prvi del dokumenta "Fit for 55", vključno z revizijo direktiv o obnovljivi energiji in energetski učinkovitosti. Decembra prihaja drugi del, ki vključuje sveženj za razogljičenje vodika in plina, novo uredbo o emisijah metana in revizijo direktive o energetski učinkovitosti stavb. "Vse to se dogaja v ozadju nedavnega močnega skoka cen energije," je spomnila Estonka.

Nizkoogljična energija bo slonela na novih tehnoloških pristopih. 

Zato je ob tem treba poskrbeti tudi za ranljive potrošnike, podjetja in energetsko varnost - skratka, odporni moramo postati na tovrstne pretrese. 

V ospredju čista energija

A kot je poudarila Simsonova, so pomembne tudi zgodbe o uspehu, kaj vse zmore EU. "Skupni stroški številnih tehnologij za čisto energijo so se v zadnjih letih dramatično zmanjšali. Na primer: stroški fotovoltaike so se med letoma 2010 in 2020 znižali za 85 odstotkov. Stroški litij-ionskih baterij za električna vozila so se v zadnjem desetletju znižali za 89 odstotkov. To je smer, v katero želimo iti," je zatrdila.

Za uspeh pa bomo potrebovali naložbe v inovacije, ki se lahko razvijejo v nove izdelke in storitve. Te lahko nato povečajo konkurenčnost in okrepijo vodilni položaj EU v sektorju čiste energije. 

EU ostaja v ospredju raziskav čiste energije, nadarjenih znanstvenikov in podjetnikov ne primanjkuje. Kot je poudarila, ima EU na svetovni ravni velik delež "zelenih" tehnologij, v državah članicah pa deluje ogromno podjetij, ki so med najbolj energetsko učinkovitimi na svetu. 

Kot primer dobrega sodelovanja med članicami je izpostavila program za raziskave in inovacije Obzorje 2020, v okviru katerega se je sodelovanje izkristaliziralo v več projektih, ki obravnavajo fotovoltaiko, energijo oceanov, pa tudi pametna mesta in pametna omrežja.

Iskanje rešitev s potrošniki za potrošnike

Helena Gerard, višja raziskovalka pri EnergyVille, VITO in sopredsedujoča delovne skupine Bridge Regulatory pa je evropske načrte ocenila kot ambiciozne, a najpomembnejša vprašanja glede večje integracije energetskih sektorjev po njenih besedah še niso razrešena. Moramo najti najboljšo kombinacijo elektrike, toplote in plina, meni, to je treba narediti ne le za potrošnike, temveč tudi z njimi, saj imajo pri tem veliko vlogo.

Henrik Madsen, vodja oddelka za uporabno matematiko in računalništvo na Tehnični univerzi na Danskem je dejal, da je pri takšnih izzivih konvencionalno tržno razmišljanje zastarelo, za integracijo energetskih sektorjev pa potrebujemo veliko podatkov, iz katerih lahko razberemo, katere rešitve so najbolj optimalne.

Marko Topič, predsednik Evropske tehnološke in inovacijske platforme za fotovoltaiko, pa se je strinjal z ministrom Vrtovcem, da je treba ukrepati čim prej. Po njegovi oceni potrebujemo tudi stabilne, predvidljive cene energije, ki bodo omogočile inovativnost na področju energetike, transporta, industrije ... Obenem pa je poudaril, da se transformacija že dogaja, a potrebujemo močnejše obnovljive vire energij, hibridizacijo energetskega sektorja, tehnologijo shranjevanja energije ... 

dezurni@styria-media.si

 

 
Komentarjev 1
  • Marion_Howser 15:06 25.november 2021.

    Google je plačal od 400 do 800 dolarjev za dnevno spletno delo od doma. V prvem mesecu sem prejel 21758 $ in 29467 $ v zadnjem mesecu google pay doma za 3 ure dela na dan. ... >>>>>>>>>>> 𝐖𝐰𝐰.𝑫𝒐𝒖𝑰𝒏𝒄𝒐𝒎𝒆.𝐜𝐨𝐦

Sorodne novice