Po zadnjih začasnih revidiranih podatkih statističnega urada je konec lanskega leta delež OVE v končni bruto rabi energije znašal 24,16 odstotka, kar pomeni, da cilja, ki je zavezujoč in smo si ga zastavili sami, nismo dosegli. Lahko rečemo, da smo zgradili premalo sončnih elektrarn, a ni vse odvisno od teh, cilj bi lahko dosegli tudi z več bioplinarnami, kogeneracijami na lesno biomaso ali s kakšno hidroelektrarno ali dvema.
Čeprav se zdi manj kot ena odstotna točka, ki nam manjka do cilja, malo, pa je izjemno pomembna. Dosega cilja je pogoj, da bomo v obdobju od 2021 do 2027 lahko črpali evropska kohezijska sredstva.
Vlada je zato pred nekaj dnevi sprejela sklep o sporazumu o statističnem prenosu obnovljive energije med Republiko Slovenijo in Češko republiko ter Borzenom kot sopodpisnikom sporazuma. Gre za tako imenovani zeleni prenos. Manjkajoči delež, ki predstavlja 455 GWh energije, bomo odkupili od Češke, ki je zastavljene cilje presegla, zato lahko deleže prodaja, in zanj odšteli približno pet milijonov evrov.
A to ne pomeni, da bomo toliko energije iz OVE tudi dejansko dobili, gre le za statistični prenos, pri čemer se Sloveniji delež OVE na papirju poveča za kupljeno količino, Češki pa za toliko zmanjša.
Glede na evropske direktive in zahteve za črpanje kohezijskih sredstev, mora Slovenija sporazum o statističnem prenosu skleniti najkasneje do konca leta, pred tem pa ga mora notificirati še Evropska komisija.
Evropska zakonodaja sicer predvideva tudi druge možne mehanizme, če katera od držav članic ne doseže zavezujočih ciljev. Druga možnost je vlaganje v skupne projekte OVE s tretjimi državami ter sodelovanje v mehanizmu EU za financiranje OVE. V tem primeru države del sredstev vplačajo v poseben evropski sklad, iz katerega se nato financirajo različni projekti OVE.
Najugodneje oziroma cenejše bi bilo, če bi cilj dosegli z lastnimi projekti in zgradili dovolj elektrarn in kogeneracij na obnovljive vire energije.
Pri vsem skupaj pa je šlo Sloveniji na roko to, da se je poraba energije v 2020 zmanjšala (zaprtja države) in je tako delež obnovljive energije bil celo višji kot sicer. Ker ne proizvedemo dovolj celokupne energije, bi veljalo razmisliti… ...prikaži več o dolgoročnem zakupu hidro-energije iz Norveške. So zunanji partnerji EU z velikimi presežki.