Odkar velja nov obračun omrežnine, smo v javnosti velikokrat lahko slišali, da ta kaznuje gospodinjstva, ki so v preteklosti vlagala v obnovljive vire energije, torej tudi v toplotne črpalke za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Po novem naj bi plačevali več omrežnine.
Slišali smo celo podatke, da se je enemu od slovenskih proizvajalcev toplotnih črpalk v zadnjih dveh mesecih preteklega leta povpraševanje znižalo za polovico. Zaradi obračuna omrežnine naj bi povpraševanje po toplotnih črpalkah upadalo.
Zadržanosti je več, a prodaja toplotnih črpalk ni padla
Ponudnika toplotnih črpalk, ki sta se odzvala na naša vprašanja, sta potrdila, da so kupci nekoliko bolj zadržani, a padca prodaje nista potrdila. Prav tako izračuni kažejo, da gospodinjstva s toplotnimi črpalkami ne plačujejo več omrežnine, kot so jo plačevala pred uveljavitvijo novega omrežninskega akta.
V Kronotermu, kjer toplotne črpalke proizvajajo, so nam potrdili, da je prodaja stabilna, dolgoročno celo raste. Res pa je, da so v zadnjih mesecih opazili nekaj zadržanosti pri odločitvah za nakup toplotnih črpalk, kar je predvsem posledica negotovosti, povezane z novim omrežninskim aktom.
"Nov sistem obračuna omrežnine je pri nekaterih kupcih povzročil negotovost in posledično odlašanje z odločitvijo za nakup. Kljub temu izračuni jasno kažejo, da bo velika večina uporabnikov toplotnih črpalk na letni ravni plačevala manj omrežnine kot prej."
Težava torej ni v ekonomiki toplotnih črpalk, temveč "v napačnih interpretacijah in pomanjkljivi komunikaciji, ki je pri mnogih ustvarila občutek strahu. Dejstvo je, da toplotna črpalka ni velik porabnik energije – v novogradnji porabi približno 2 kW, kar je manj kot indukcijska plošča ali sušilec za lase," pravijo v Kronotermu.
Da je bila prodaja toplotnih črpalk stabilna v zadnjih dveh mesecih lani, potrjujejo tudi v podjetju Termo Shop. Januarja pa se je povpraševanje v primerjavi z januarjem lani celo povečalo, beležijo 20-odstotno rast. Tudi pri njih, tako direktor Jure Šacer, opažajo, da je v javnosti precej napačnih informacij. "Na socialnih omrežjih in drugih platformah lahko vidimo veliko negativizma in tudi dezinformacij, kar vzbuja strah in kontra učinke od tega, kar pravzaprav želimo."
Kljub toplotni črpalki strošek omrežnine nižji
Ko v procesu nakupa toplotne črpalke pripravijo izračun stroškov in primerjavo glede na obstoječ ogrevalni sistem, pa je odločitev precej lažja, saj številke ne lažejo, še doda.
Številke res ne lažejo, potrjuje tudi naš bralec Robert Stražišar, ki je v svojem gospodinjstvu analiziral navade porabe in konice, ki jih pri tem povzročajo. Pred uvedbo novega omrežninskega akta se s tem, kako in kdaj deluje toplotna črpalka, ni veliko ukvarjal. Rezultat tega so bile precej visoke dogovorjene moči, ki mu jih je določil elektrooperater. V časovnem bloku 1 je bila za leto 2024 dogovorjena moč 9,2 kW, v vseh drugih pa 9,9 kW.
Kaj to pomeni za račune električne energije, ob dejstvu, da na leto porabijo približno 8000 kWh električne energije? V to količino je, kot pove Stražišar, všteta vsa poraba, ne le za toplotno črpalko, s katero ogrevajo hišo in sanitarno vodo, temveč tudi za prezračevanje in vse gospodinjske aparate in druge električne naprave.
Prej je bil letni strošek za omrežnino 413 evrov, z novim obračunom pa je letni strošek 404 evre. Pri čemer ni upoštevano znižanje tarife v prvem časovnem bloku, ki ga je z uredbo za januar in februar določila vlada.
Z novim režimom delovanja prepolovil moči
Gospodinjstvo je torej praktično na istem, a se je, kot pove Stražišar, po analizi konic, na podlagi katerih mu je distributer določil dogovorjene moči, odločil, da bo te znižal.
Najlažje je to narediti s spremembo režima delovanja toplotne črpalke. Prej je ta delovala čez dan. "Programirana je bila tako, da je gretje hiše vklopila ob 6. uri zjutraj in nato ugasnila ob 21. uri. Ker je dimenzionirana tako, da deluje takrat, ko je treba, ne pa za ustvarjanje viška energije na zalogo (npr. čez noč), je jutranji »šok« kratkotrajno vklopil električne grelce z močjo 6 kW, ki so pokrili manjkajoči del moči toplotne črpalke v jutranji konici (v zelo hladnih obdobjih), čez dan pa te potrebe ni bilo več."
Tako so se ustvarjale konice, saj so se seštele moči toplotne črpalke in gospodinjskih aparatov, ki so jih uporabljali sočasno. "Dovolj sta dve indukcijski plošči, fen in pomivalni stroj, pa skupaj z grelci toplotne črpalke ustvarijo osem, devet kW obremenitve," pravi Stražišar.
Zato se je odločil spremiti režim delovanja toplotne črpalke. "Najprej sem odklopil dva od treh grelcev, tako, da je zdaj grelna moč grelca 2 kW namesto 6 kW. Torej se je konična moč s tem ukrepom že zmanjšala za 4 kW, torej iz 9 kW na 5 kW. Poleg tega ne izklapljam več toplotne črpalke čez celo noč, tako da zjutraj ni šoka, oziroma da lahko toplotna črpalka sama pokrije vso potrebno moč, tudi v najslabših zunanjih razmerah."
To je naredil že v prejšnji zimski sezoni, na podlagi katere je distributer določil dogovorjene moči za letos. Po novem so te v časovnem bloku 4,3 kW, v drugih pa 5,9 kW.
Posledično bo strošek za omrežnino še bistveno nižji. Letos bo strošek za omrežnino ob predpostavki, da bodo tako kot običajno, na leto porabili 8000 kWh električne energije, 285 evrov, kar je 128 evrov manj, kot so za omrežnino plačevali pred uvedbo novega omrežninskega akta.
Prilagoditve možne tudi v energijsko potratnih hišah
Robert Stražišar je elektroinženir, zato je pravi naslov, da smo ga vprašali, ali lahko podobno režim delovanja toplotne spremenijo tudi v hiši, ki je energijsko potratna, Stražišarjevi namreč bivajo v pasivni hiši. "Vsak lahko spremeni režim delovanja toplotne črpalke, le da je to v energijsko potratni hiši treba narediti nekoliko drugače," pravi.
Zelo dobro je, če imajo v takšni hiši k toplotni črpalki prigrajen hranilnik toplote. Priporoča tudi, da se delovanje toplotne črpalke nastavi tako, da se ne vklaplja v času, ko na primer v gospodinjstvu kuhajo, hkrati pa je pomembno, da je toplota zagotovljena konstantno, s čimer preprečijo nihanje temperature v ogrevalnem sistemu, zaradi česar se izognemo šokom in nepotrebnemu vklapljanju grelcev. Ti namreč povzročajo konice in dvigujejo dogovorjeno moč.
Koliko toplotna črpalka prispeva k dogovorjeni moči
To je seveda odvisno od več dejavnikov, a če predpostavimo ogrevanje s talnim gretjem v energijsko varčni hiši, pravi Jure Šacer, bo kakovostna toplotna črpalka pri zunanji temperaturi - 7 °C proizvedla do 8 kW grelne moči, pri čemer bo porabila od 2 do 2,5 kW električne moči.
Če pa je hiša energijsko potratna in je na primer ogrevana prek radiatorjev, pa bo pri zunanji temperaturi - 7 °C proizvedla do 12 kW grelne moči, pri čemer bo porabila približno nekaj več kot 5 kW električne moči. Kot potrjuje primer Roberta Stražišarja, pa je obremenitev odvisna tudi od režima delovanja in dodatnih grelcev, ki so v toplotni črpalki.
Sodobne toplotne črpalke pa delujejo brez dodatnih električnih grelcev. To po besedah Šacerja omogoča "znatno zmanjšanje priključnih moči v posameznih stanovanjskih blokih, kar pomeni večjo energetsko učinkovitost in manjše stroške. S pametno toplotno črpalko, ki jo razvijamo v Termo Shopu, pa bo uporabnik lahko priključne moči še dodatno znižal, saj bo ta sposobna prilagajati svoje delovanje glede na ceno omrežnine ali električne energije."
Toplotna črpalka se še vedno splača
Dogovorjena moč gospodinjstva se zaradi toplotne črpalke v povprečju poviša od 2 pa do približno 5 kW, pravi Šacer. To v zimski sezoni, ko velja časovni blok 1, pomeni od sedem do 17 evrov (brez DDV) višji račun za omrežnino za moč na mesec, če toplotna črpalka deluje čez dan v najvišjem časovnem bloku.
Oba sogovornika pa se strinjata, da je treba uporabo toplotne črpalke gledati predvsem skozi stroške za toploto, potrebno za ogrevanje in pripravo tople vode, ne zgolj skozi strošek omrežnine.
"Kakorkoli obrnemo, toplotna črpalka ostaja daleč najbolj učinkovit ogrevalni sistem in vsi ostali klasični načini ogrevanja niso primerljivi," zaključi Šacer.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲
Zoprno je da TČ po defaultu pač niso prilagojene za omrežninsko optimizacijo, tole odklapljanje grelcev ni za vsakogar, špice delajo odmrzovalni cikli, pri kombiniranih cikli ogrevanja sanitarne vode...
Po prilagoditvi časovnega režima delovanja TČ v začetku 2024, pa se grelec sploh nikoli ni vklopil. V celem letu 2024 pa je bilo 10 špic med 4 in 5 KW, povprečje moči pa med 2 in 3 kW. Če bi… ...prikaži veči dopustili 10 petnajstminutnih špic, bi torej bila vršna moč v mojem primeru 4 kW – za hišo. In v razmislek: ali TČ ki je predimenzionirana in velik zalogovnik, ali TČ z minimalno močjo in "mini zalogovnikom" in kontinuiranim delovanjem in mogoče celo kakšen dan s kakšno stopinjo nižjo jutranjo temperaturo,