Novo: Dovoljene bodo balkonske sončne elektrarne večjih moči

Balkonske sončne elektrarne so vse boj zanimiv produkt, ki gospodinjstvom omogoča vsaj delno neodvisnost od cen električne energije na trgu. A povečano zanimanje za tovrstno delno samooskrbo se z veliko hitrostjo dogaja v Nemčiji, kjer rast priključevanja vtičnih sistemov po številu celo presega običajne strešne sisteme.

Do konca lanskega leta je bilo v Nemčiji registriranih že več kot 1,2 milijona balkonskih oziroma vtičnih sončnih elektrarn. V primerjavi z letom pred tem so zabeležili skoraj 65-odstotno rast. Zato so se pristojni odločili, da nameščanje vtičnih sončnih elektrarn še pospešijo.

Še več jih bo, rahljajo pravila

Nova nemška omrežna norma odpira vrata bistveno večjim vtičnim fotonapetostnim (PV) sistemom, ki jih je mogoče namestiti in registrirati brez električarja, poroča PV Magazine.

Za večjo dostopnost in samooskrbo uvajajo poenostavljen postopek, ki je do zdaj veljal le za male proizvodne sisteme z močjo do 800 W in z izhodno močjo razsmernika do 800 voltamperov, po novem pa bo veljal tudi za PV-sisteme z močjo nad 2000 W, sisteme z baterijskim shranjevanjem ali tiste, ki želijo prejemati nadomestilo, pri čemer lahko lastniki sistem sami opravijo registracijo prek posebnega obrazca.

Prenovljeni okvir odpravlja formalne omejitve glede moči modulov, pri čemer bi po ocenah strokovnjakov lahko konfigurirali tudi sisteme do približno 10 kW, seveda upoštevajoč nekatere omejitve.

Ne glede na razširjene možnosti vtičnega priklopa močnejših sistemov pa ostaja omejitev, da v omrežje še vedno lahko oddajajo 800 W.

Uporabniki bodo vtične sisteme z močjo pod 2000 W in brez baterije ter zahtevka za nadomestilo lahko registrirali zgolj v nemškem registru tržnih podatkov in ne da bi o tem obvestili omrežja. Večji sistemi ali sistemi z baterijo pa morajo biti kljub temu prijavljeni tudi operaterju omrežja, vendar po poenostavljenem postopku.

Okvir omogoča, da baterijski sistemi črpajo energijo tako iz lastnega PV-sistema kot iz omrežja, vendar morajo izpolnjevati varnostne zahteve, vključno z zaščito pred preobremenitvijo in sprotnim nadzorom električnih omejitev v gospodinjstvu.

Predstavniki industrije poudarjajo, da lahko tehnologije za dinamično upravljanje obremenitev in toplotno zaščito omogočijo boljšo izkoriščenost sistema znotraj omejitve 800 VA, zlasti v kombinaciji z baterijskim hranilnikom.

V Sloveniji jih ni niti 1000

V Sloveniji po poenostavljenem postopku vtične sončne elektrarne lahko priključujemo od leta 2023, vendar smo jih po zadnjih podatkih, ki jih navaja portal gov.si, do konca lanskega leta priključili le 936. Njihova skupna zmogljivost je 602,5 kW.

Pri nas so omejitve večje, saj je omejitve oddaje delovne moči 600 W. Uporabnik pa  mora o namestitvi obvestiti elektrodistributerja. Zakaj omejitev ni večja, so za Žurnal24 že lani pojasnili na ministrstvu na okolje, podnebje in energijo.

Vračilna doba vsaj sedem let

Naložba v balkonsko sončno elektrarno je povezana tudi z vračilno dobo. Cene kompletov so precej različne, začnejo se že pri 400 evrih in sežejo krepko čez 1000 evrov. Če predpostavimo, da vtična sončna elektrarna z močjo 600 W proizvede približno 700 kWh električne energije na leto, kar je približno 17 odstotkov letne porabe povprečnega gospodinjstva, in če predpostavimo, da bi vso proizvedeno elektriko v gospodinjstvu tudi porabili, bi bil letni prihranek 120 evrov. Približno 800 evrov vredna naložba bi se tako povrnila v nekaj manj kot sedmih letih.

Čas vračila se podaljša z višjo naložbo, hkrati se podaljša tudi, če gospodinjstvo ne porabi vse iz vtične elektrarne proizvedene elektrike. Del, ki jo odda v omrežje, je neodplačen, hkrati pa se ne kompenzira tako kot pri net meteringu. Omenimo še, da za vtične sončne elektrarne ni subvencij.

Zaostajamo tudi na področju OVE

Slovenija pa ne zaostaja le na področju vtičnih sončnih elektrarn, temveč tudi na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov na splošno. "Ključna ugotovitev primerjalne analize je, da smo v Sloveniji po deležu nizkoogljične proizvodnje električne energije boljši od povprečja EU. Glede na delež proizvodnje zgolj iz sončnih in vetrnih elektrarn smo v Sloveniji zelo slabi, nekoliko bolje nam kaže po deležu proizvodnje iz vseh obnovljivih virov, torej če ob deležu proizvodnje iz sončnih in vetrnih elektrarn upoštevamo še delež proizvodnje iz hidroelektrarn," analizo, ki jo je opravil, povzema Aleksander Mervar, direktor Elesa.

Na podlagi podatkov ENTSO-E o proizvodnji električne energije v letu 2025 po tipih proizvodnje za 36 držav, med njimi je tudi 26 držav članic EU (brez Malte), je ugotovil, da se Slovenija s šestodstotnim deležem proizvodnje iz sončnih in vetrnih elektrarn uvršča na rep lestvic. Med 36 članicami ENTSO-E je 32. mestu, med 26 državami EU pa na 25. mestu.

Povprečje ENTSO-E je 27 odstotkov, kar pomeni, da Slovenija zaostaja za 80 odstotkov, za povprečjem EU, ki je 29 odstotkov, pa zaostaja za 27,2 odstotka.

Tudi pri primerjavi deleža proizvodnje iz obnovljivih virov energije, v katerega so poleg sončne in vetrne energije vključene tudi hidroelektrarne, se naša država ni odrezala bistveno bolje. Na lestvici 26 držav EU je zasedla 19. mesto. Slabšo uvrstitev so dosegle Bolgarija, Ciper, Češka, Francija, Madžarska, Poljska in Slovaška. Za povprečjem, ki je 49 odstotkov, Slovenija zaostaja za 22,7 odstotka.

Šele ko k vsem obnovljivim virom dodamo tudi nizkoogljični vir, torej jedrsko energijo, so rezultati Slovenije boljši. Z 79-odstotnim deležem proizvodnje električne energije OVE in jedrske energije je v primerjavi z ostalimi članicami ENTSO-E uvrščena na 11. mesto, v primerjavi s članicami EU pa na osmo mesto, kar je, kot navaja Mervar, zelo dober rezultat. 

Pri proizvodnji iz OVE in JE Slovenija povprečje EU (73,6 odstotka) presega za 7,3 odstotka. Večji delež proizvedene električne imajo Avstrija, Danska, Finska, Francija, Luksemburg, Portugalska, Švedska in Slovaška. 

So pa bili rezultati lani boljši kot leto pred tem, predvsem, kot navaja Mervar, na račun povečanega deleža proizvodnje iz sončnih elektrarn, ki so začele obratovati 2024 in 2025. 

Delež proizvodnje zgolj iz sončnih in vetrnih elektrarn se je iz 3,2 odstotka leta 2024 povečal na šest odstotkov, delež proizvodnje iz vseh OVE in JE pa se je iz 73,5 povečal na 79 odstotkov.