Pod streho > Varčna hiša
6366 ogledov

Samooskrba se bo splačala šele, ko bo elektrika dražja

Sončna elektrarna na hiši
Domače sončne elektrarne, priključene na elektro omrežje doživljajo pravi bum. Kaj pa tiste, ki zagotavljajo popolno neodvisnost? Teh je zanemarljivo malo, preprosto se še ne splačajo.

Skorajda vse sončne elektrarne (SE), ki kot gobe po dežju rastejo na strehah družinskih hiš in pripadajočih pomožnih objektih, so priključene na javno električno omrežje. Ker se večji del iz njih proizvedene elektrike porabi v gospodinjstvu, jim rečemo samooskrbne. Na to namiguje tudi uredba, ki govori o samooskrbi z elektriko in na podlagi katere so te SE priključene v omrežje. 

Samooskrba ne pomeni popolne avtonomije

Vprašanje pa je, ali so to res samooskrbne elektrarne, saj elektriko ne le oddajajo v omrežje, temveč jo iz njega tudi jemljejo, lahko celo več, kot je oddajo, in ali niso samooskrbne le tiste SE, ki so od omrežja neodvisne, vso elektriko pa porabijo naprave na lokaciji. Takšnim SE rečemo otočne.

„Ne obstaja prava ali neprava samooskrba, obstajajo pa različni načini priklopov sončnih elektrarn na distribucijsko omrežje in obstajajo tudi otočni sončni sistemi, ki so ločeni od omrežja,“ pojasni Primož Tručl iz Združenja slovenske fotovoltaike

Tako poznamo SE, ki so zgolj priključene na omrežje, njihova avtonomija je najmanjša, lastnik pa porabi le del elektrike, ki jo proizvede. Bolj avtonomne so SE, ki so priključene v omrežje in hkrati opremljene s sistemom, da porabniki elektriko dobijo neposredno iz sončne elektrarne. Naslednji korak je, da je k temu dodana še baterija za shranjevanje elektrike. Popolnoma avtonomne pa pa otočne SE, elektrika iz katerih se v celoti porabi na lokaciji oziroma je shranjena v baterijah. 

sončna elektrarna | Avtor: Profimedia Profimedia

Elektrika je poceni, baterije pa drage

V zahodni Evropi se vse več investitorjev odloča vsaj za kombinacijo omrežja in baterij, če že ne za otočne SE. Razloga sta predvsem dva. Ponekod zaradi drage elektrike, po zadnjih podatkih Eurostata je v Nemčiji cena kilovatne ure že presegla 0,30 evra, drugje pa država nakup baterij subvencionira. Pri nas je elektrika v primerjavi z evropskim povprečjem (0,21 evra za kWh) še vedno poceni, 0,15 evra na kilovatno uro, subvencij za baterije pa tudi ni. 

V sistemu otočne SE so največji finančni zalogaj baterije ali akumulatorji, v katerih se shranjuje elektriko v času velike proizvodnje in jo porabi v času majhne, ali takrat, ko se elektrika sploh ne proizvaja, ponoči in v slabem vremenu. 

Baterije so sicer vse bolj zmogljive in imajo vse daljšo življenjsko dobo ter tudi cenovno so vse dostopnejše, a so kljub temu še vedno predrage. Tu tiči glavni razlog, da se investitorji ne odločijo za večjo stopnjo avtonomije pri oskrbi z električno energijo.

„Za avtonomne SE trenutno ni ekonomskih razlogov. S časom, s pocenitvijo baterij in z višjimi cenami električne energije jih v prihodnje lahko pričakujemo več,“  pojasni Primož Tručl

Baterije | Avtor: Profimedia Profimedia

Otočna SE je dva- do štirikrat dražja

Kolikšni je strošek baterij, se ne da oceniti kar čez palec, saj je odvisen od vrste dejavnikov. „Načrtovanje naložbe v otočno SE ali pa v SE, ki je sicer priključena na omrežje, hkrati pa ima tudi baterijski sistem, je popolnoma drugačno. Popolna avtonomija pomeni v prvi vrsti drugačno načrtovanje in dimenzioniranje uporabnikov, saj je treba zaradi velikih razlik na zemljepisni širini Slovenije med proizvodnjo poleti in pozimi tudi baterije, ki so najdražji del sistema, dimenzionirati na zimski čas, ko lahko tudi dva tedna ne posije sonce. Izračun je treba narediti za vsako SE posebej, upoštevati pa mikrolokacijo elektrarne in obratovalne podatke za daljše obdobje.“

Dejstvo pa je, da je naložba v otočno SE in tudi v SE, ki je kombinacija povezave v omrežje in sistem baterij, „od dva do štirikrat dražja od elektrarne brez baterij.“ 

„Investitorji se tako odločajo za tiste sončne elektrarne in takšne načine vezave na omrežje, ki so zanje finančno najugodnejši, pri čemer seveda zasledujejo tudi cilj čim večje porabe lastne proizvedene električne energije, ki samo pri otočnih sistemih ali sistemih z dodanim baterijskim hranilnikom lahko znaša do 100 odstotkov, recimo na dnevni ravni, pri vseh elektrarnah, ki so vezane na omrežje, pa seveda manj. Pri tem je treba tudi vedeti, da se sistemi razvijajo, da je elektrarne možno spreminjati, nadgrajevati in s časom opremljati drugače. A tudi pri teh možnosti je treba izračunati, kaj se splača in kaj ne.“ 

Sončna elektrarna Odgovori strokovnjakov Pod streho Izvedeli smo, koliko elektrike morate plačevati, da se sončna elektrarna izplača

Avtonomne otočne SE v vikendih, gorskih kočah, plovilih

Za zdaj se za otočne SE odločajo predvsem lastniki vikendov, v katerih poraba elektrike ni velika, hkrati pa morda nimajo možnosti za priključitev na električno omrežje. Tudi v gorskih kočah jih je nekaj, z njimi pa opremljajo tudi plovila. Gre za SE manjših moči, denimo od 600 do 2400 vatov. Cene takšnih kompletov so različne, od 1700 do 4700 evrov, če je del kompleta baterija s tehnologijo GEL ali AGM, bistveno dražje pa so zmogljivejše in trajnejše litij-ionske baterije.

Sončna elektrarna | Avtor: Profimedia Profimedia

Cena je predvsem odvisna od kakovosti baterij in tudi drugih komponent sistema. Vsak otočni sistem je sestavljen iz sončnih panelov, baterij, razsmernika oziroma pretvornika in regulatorja polnjenja.

Takšen solarni sistem bo zagotovil in shranil dovolj elektrike za osnovne električne porabnike, kot so razsvetljava, hladilnik, štedilnik, televizor, računalnik …, nikakor pa sistem ne morejo proizvesti, niti baterije shraniti dovolj elektrike še za ogrevanje sanitarne vode, ogrevanje ali polnjenje električnega avtomobila. 

Sončna elektrarna na hiši Sončna elektrarna Pod streho Sončna elektrarna bo optimalno delovala v teh pogojih

Lahko pa baterije, razsmernik in regulator zgolj dodamo k sončni elektrarni, povezani v omrežje. S tem zagotovimo, da presežki, ki jih sicer SE elektrarna proizvede v enem letu, sproti shranjujemo, zagotovimo pa si tudi elektriko v primeru izpada električnega omrežja, a kot pravi Primož Trčul, „so izpadi omrežja v Sloveniji tako redki, da se investitorji za to ne odločajo, pa tudi ekonomskih razlogov za zdaj za to še ni.“ 

Več o gradnji in obnovi ter energiji najdete tukaj.

Sončna elektrarna na hiši Sončne elektrarne Pod streho Sončna elektrarna je lahko renta. Je res?
 
Komentarjev 3
  • piksi97 13:58 14.december 2019.

    Idioti, kdo to piše, ima ta 8.razredov OŠ? Zdaj več sončna elektrarna ko daješ v omrežje ni OK? Kaj ima omrežje veze z onesnaževanjem okolja, ga onesnažuje...? Prednost je ker sončna elektrarna ne onesnažuje okolja kot jedrske, hidroelektrarne in podobne ...prikaži več je tako? Omrežje, kabli, kaj je tukaj spornega? Če bi imel doma akumulatorje za shranjevanje, bi potem spet po določenih letih nastalo odpadni odslužene akumulator, je tako mojstri?

  • Janko Ig 13:13 14.december 2019.

    Vsi bi samo nekaj zaston. Alternativni viri so dragi in daleč od ekologije. Za njihovo proizvodnjo morajo delati 70% dobe , da samo izničijo emisije zaradi njihove proizvodnje.....Na račun drugih je super živet in tega je vse preveč od sociale, ...prikaži več do subvencij za kmete,štrom.....

  • marsal 08:16 14.december 2019.

    poznam še en način pridobivanja zastonj el. energije : Kupiš električni avto z vsaj 50 kw baterijo, se odpelješ v službo , kjer ga zastonj napolniš in jo se vrneš domov ga priklopiš na hišni razsmernik ! Tudi ogrevanje s ...prikaži večje s TČ ! Prihranek garantirano maksimalen !