Pod streho
30269 ogledov

Izvedeli smo, koliko elektrike morate plačevati, da se sončna elektrarna izplača

Sončna elektrarna Profimedia
Zanimanje za postavitev domače sončne elektrarne za samooskrbo z električno energijo je res veliko. To je potrdila tudi živahna debata na javni tribuni, ki je na spletnem portalu Med.Ovet.net, potekala v četrtek, 29. avgusta 2019.

Na vprašanja in dileme, pa tudi pomisleke, s katerimi se srečujejo, oziroma jih imajo tisti, ki razmišljajo o sončni elektrarni, sta odgovarjala strokovnjaka Klemen Perko in Benjamin Žagar iz GEN-I Sonce. Beseda ni tekla zgolj o tem, ali in kdaj se postavitev sončne elektrarne splača, sodelujoče so zanimale zelo specifične stvari, povezane s sončnimi elektrarnami. Dotaknili so se zakonodajnih vidikov samooskrbe, davkov, tehničnih podrobnosti, varnosti in tudi tega, kam s sončno elektrarno potem, ko se ji izteče življenjska doba.

Streha in lokacija sta veliki dilemi

Pričakovano se največ lastnikov hiš sprašuje, ali imajo primerno in dovolj veliko streho za postavitev sončne elektrarne, ter, ali je streha dovolj osončena. Njihovi pomisleki so povezani s tem, da na področju, kjer živijo, ni dovolj osončenja, streha pa morda nima ustrezne lege, saj je znano, da sončna elektrarna največ elektrike proizvede, če je obrnjena na jug, jugovzhod ali jugozahod.  

Strokovnjaka odgovarjata, da druge lege res niso najbolj optimalne, vendar to ne pomeni, da sončne elektrarne na te strehe ni možno ali se ne splača postaviti. „Montaža elektrarne na dele strehe, ki so izven idealov, za nekaj mesecev podaljša vračilno dobo investicije.“ 

Pojasnjujeta tudi, da so „z vidika osončenosti v Sloveniji vse regije primerne za izgradnjo sončne elektrarne, razlike v osončenosti med posameznimi regijami pa so majhne. Na primernost lokacije med drugim vpliva tudi bližina ovir, ki bi onemogočale optimalno osončenost vaše elektrarne“.

Lastnike hiš spomnita, naj ne pozabijo, da sončno elektrarno lahko postavijo tudi na streho kakšnega drugega objekta, če ga imajo, in če ima morda ta bolj optimalno lego strehe. 
 
Sodelujoče tudi zanima, kolikšno površino strehe potrebujejo, glede na to, koliko elektrike zdaj porabijo, postrežejo pa kar z zneski s položnic za elektriko. Tako lahko izvemo, da bo gospodinjstvo, ki zdaj plačuje približno 80 evrov elektrike na mesec, potrebovalo približno 49 kvadratnih metrov strehe, gospodinjstvo, ki plačuje od 55 do 60 evrov elektrike na mesec, pa zgolj 35. 

 

Nekateri so prepričani, da se sončna elektrarna ne splača

Razlog, da se sončna elektrarna za samooskrbo naj ne bi splačala, po mnenju nekaterih tiči v dejstvu, da se pri izračunu vračilne dobe investicije ne upošteva strošek omrežnine. 

„Stroška omrežnine, prispevkov in drugih dajatev, ki se obračunavajo glede na količino porabljene električne energije oziroma porabljenih kilovatnih ur (kWh), vam po izgradnji samooskrbne elektrarne ni treba plačevati. Mesečni račun za elektriko bo tako po izgradnji elektrarne sestavljen le še iz stroška obračunske moči in prispevka za SPTE in OVE, ki pa je vezan na priključno moč vašega elektropriključka, in ga plačujete že zdaj, tudi v primeru, da ne porabite nič električne energije,“ strokovnjaka odgovarjata na zmotno prepričanje, da je treba še vedno plačevati omrežnino.

Zagotovo pa je zanimivo vprašanje, kje je spodnja meja, glede na porabo elektrike v gospodinjstvu, pri kateri se postavitev sončne elektrarne še splača. Ali je to pri mesečnem računu za elektriko 40, 50, 70 evrov?

„Če govorimo o izgradnji elektrarne na enostanovanjski hiši, ocenjujemo, da se investicija izplača vsakemu, ki ima letno porabo večjo od 3000 kWh, oziroma njegov mesečni račun za elektriko znaša približno 40 evrov ali več“. 

Zakonodaja in predpisi so vedno zanimiva tema

Kot izvemo, lastnikom sončnih elektrarn za samooskrbo po zdaj veljavni zakonodaji omrežnine ni treba plačevati, kaj pa, če se to v prihodnje spremeni. „Ne govoriti, da ni mogoče, da bi v prihodnje plačevali tudi omrežnino. Prebral sem že nekaj pritožb podjetji, da to ni lastna oskrba, ker se javna infrastruktura izkorišča brezplačno. Nekaj pripomb čez to ima tudi Evropska komisija. Moje vprašanje je, kdaj se bo začela obračunavati omrežnina za lastno proizvedeno prevzeto elektriko iz omrežja,“ je bil eden od sodelujočih precej skeptičen, da tudi v prihodnje ne bo treba plačevati omrežnine. 

Odgovor na vprašanje je precej obsežen, a če povzamemo, bi uvedba plačila omrežnin tudi za lastnike elektrarn, ki so že v sistemu samooskrbe, „retroaktivno posegla v pridobljene pravice teh odjemalcev, to je v njihove pravice, da si napravo za samooskrbo financirajo prek prihranka omrežnine. Nenazadnje je tudi Evropska komisija svetovala izogibanje retroaktivnim spremembam v podporo obstoječim projektom samooskrbe z namenom, da se zagotovi zanesljivost – varnost investicij. Svetovala je tudi, da je treba v primeru spremembe reguliranja omrežnine na področju samooskrbe zagotoviti stabilnost investicij v projekte samooskrbe“

Zanimivo je tudi dejstvo, da davčna zakonodaja ločuje med sončnimi elektrarnami na strehah stanovanjskih objektov in strehah denimo garaž in gospodarskih poslopij. V prvem primeru je davek na dodano vrednost 9,5 odstotka, na nestanovanjskih stavbah pa je treba plačati polno, 22-odstotno davčno stopnjo. To pomeni, da je za končnega kupca sončna elektrarna, ki jo je postavil na strehi garaže, dražja, zato se tudi strokovnjaka strinjata, da se naložba vanjo povrne nekoliko kasneje, kot če bi enako elektrarno postavili na streho stanovanjske hiše.

Čas postavitve sončne elektrarne in obveznosti investitorja

Eno od vprašanj, ki ga je vredno izpostaviti, je, ali naročilo sončne elektrarne pri podjetju, ki je hkrati tudi ponudnik elektrike, pomeni, da se investitor zaveže, da bo celotno dobo delovanja elektrarne tudi njihov odjemalec elektrike.

Odgovor se glasi, ne. Vsak investitor se prosto odloči, kje bo naročil sončno elektrarno, in prav tako se sam odloči, kdo bo njegov ponudnik elektrike, tudi po vgradnji sončne elektrarne. 

Izvedeli smo še, da celoten projekt, od strokovnega ogleda načrtovane lokacije elektrarne pa do priklopa, traja od osem do 10 tednov, sončno elektrarno pa zmontirajo v enem samem dnevu. V tem času investitor nima praktično nobenega dela ali skrbi, saj sončno elektrarno postavijo na ključ, kar pomeni, „da poskrbimo za izvedbo celotnega postopka, ki vključuje tudi pridobivanje vse dokumentacije, povezane z izgradnjo, subvencijo in tudi pridobitve soglasij elektrodistribucij.“

Sončna elektrarna  | Avtor: Iztok Golob Iztok Golob

 
Učinkovitost modulov, in ali jih lahko dodajamo 

Tisti, ki jih bolj kot kaj drugega zanimajo tehnični detajli sončne elektrarne, strokovnjaka sprašujejo o tem, od kod prihajajo fotonapetostni moduli, ki jih vgrajujejo, kolikšni so njihovi izkoristki, pričakovana življenjska doba. 

Izvemo, da podjetje Gen-i vgrajuje monokristalne napetostne module slovenskega proizvajalca Bisol, ki dosegajo „do 19,3-odstotno učinkovitost pretvorbe, izjemno nizka degradacija, podprta s 25-letno linearno garancijo, zagotavlja 85 % odstotkov izhodne moči v 25. letu delovanja, na izdelek pa priznajo 15-letno jamstvo.“

Na vprašanje, kaj se zgodi, če sta na enem razsmerniku dva modula, eden od njiju pa je bolj izrabljen, odgovorita, da je „sončna elektrarna sestavljena tako, da nedelovanje oziroma slabše delovanje enega modula ne vpliva na delovanje ostalih modulov in celotnega sistema“. Koliko slabše delovanje posameznega modula v primeru okvare ali senčenja vpliva na proizvodnjo električne energije oziroma delovanje celotne elektrarne, je namreč odvisno od tega, kako je elektrarna zasnovana, in iz kakšnih komponent je sestavljena. 

Posamezne fotonapetostne module lahko k elektrarni dodamo tudi kasneje, pogoj je le, da imamo dovolj prostora na strehi, in da ne presežemo z zakonom dovoljene moči sončne elektrarne za samooskrbo. Ta možnost je pomembna, če se v gospodinjstvu poveča poraba elektrike, ker so se na primer odločili za nakup električnega avtomobila ali pa ogrevanje s toplotno črpalko. 

Kaj pa varnost, predvsem v primeru požara

Ali je možen samovžig sončne elektrarne, in kaj se zgodi, če vanjo trešči strela, je nujno treba imeti na hiši strelovod, so bila vprašanja s področja varnosti. 

Kot pojasnita strokovnjaka, sončna elektrarna, ki je zgrajena strokovno in iz kakovostnih komponent ter primerno vzdrževana, ne predstavlja bistvenega povečanja tveganja za požar, samovžig je praktično nemogoč. 

Ob morebitnem požaru pa je postopek gašenja objekta, na katerem je nameščena sončna elektrarna za samooskrbo, enak kot pri ostalih objektih. Fotonapetostne module se lahko po predhodnem izklopu elektrarne gasi z vodo.

„Zaščito domače samooskrbne sončne elektrarne pred direktnim udarom strele priporočamo zlasti v primeru, če je objekt na izpostavljeni legi. Ni pa namestitev strelovoda pogoj za izgradnjo sončne elektrarne za samooskrbo. Postavitev strelovoda je za zdaj še vedno odločitev posameznika“, izvemo. 

Kam z odsluženimi moduli?

„Zanima me, kolikšni so predvideni stroški odstranitve sončne elektrarne in stroški razgradnje. Ne želim montirati nečesa, za kar ne vem, kaj bo s tem po izteku življenjske dobe, in kako se bo to razstavilo in morebiti komponente, surovine ponovno uporabilo,“ zapiše eden od sodelujočih. 

Zelo dobro vprašanje, saj bo enkrat v prihodnje, ko se jim bo iztekla življenjska doba, treba ustrezno poskrbeti za številne sončne elektrarne.  
 
„Ob povečanju števila sončnih elektrarn je vprašanje o tem, kako je poskrbljeno za recikliranje sončne elektrarne po koncu njene življenjske dobe, povsem na mestu,“ se strinjata tudi strokovnjaka in pojasnita, da „gredo fotonapetostni moduli kot največji del sončne elektrarne v postopek recikliranja, saj se s tem izpolnjuje tudi zaveza industrije, da poskrbi za ustrezno in primerno razgradnjo in recikliranje. Po svetu je precej združenj in podjetij, usmerjenih v recikliranje komponent sončnih elektrarn. Eno izmed njih je združenje PV Cycle, ustanovljeno že leta 2007, in član tega združenja je tudi naš dobavitelj fotonapetostnih modulov Bisol Group. Članstvo v tej organizaciji prinaša brezplačno recikliranje te opreme“

Vprašanja in odgovore lahko v celoti preberete tukaj.


 

Komentarjev 40
  • sdspecy 14:07 11.oktober 2019.

    Ne rečem, da zadeva nimam tudi kakšnega minusa, vendar mi je vedno zanimivo, kakšne nebuloze nastanejo, ko se t.i. "poznavalci" spravijo razgrabljat o stvareh, o katerih večinoma nimajo kaj veliko praktičnega znanja oz. vedenja... Bojo pač čez kakšno desetletje videli, ...prikaži več kaj se splača in kaj ne (najmanj se splača o tem na dolgo razmišljat).... nekateri pa bojo še vedno tiščali glavo v zemljo in zanikali tehološki razvoj in njegove pluse - običajno so to posamezniki, ki jih je strah sprememb.

  • Avatar Crystalena
    Crystalena 01:19 31.avgust 2019.

    Ne veste, kje najti žensko za eno noč? Pridite >>> www.Bredhot.Com

  • aljaz70 18:40 30.avgust 2019.

    Povprečna povratna doba investicije je trenutno med 6 - 8 let ob upoštevanju subvencije eko sklada Večja kot je elektrarna prej se povrne če seveda porabiš proizvedeno energijo v koledarskem letu po sistemu net metering www.solarpro.si

Sorodne novice