Pod streho > Varčna hiša
3270 ogledov

Tako je treba poskrbeti zanjo, če spomladi ne želite težav

hiša Profimedia
Tudi prazne hiše je treba pozimi ogrevati oziroma v njih vzdrževati minimalno temperaturo in prezračevati. V nasprotnem nas lahko čaka precej težav in škode.

V pozimi praznih hišah, največkrat so to vikendi, imamo lahko dve vrsti težav. Ena je zmrzovanje zaradi prenizkih notranjih temperatur, druga pa je vlaga, ki kondenzira na hladnih stenah, kjer se potem razvije plesen. Prvo težavo odpravimo z ogrevanjem, ki mu v tem primeru rečemo temperiranje, drugo pa z ogrevanjem in prezračevanjem. Velja, da bi morala biti minimalna izmenjava zraka v praznih hišah 0,2 h-1. 

strešna okna Udobno Pod streho Rešitev za vse, ki premalo odpirate okna

Ogrevanje prazne hiše se lahko zdi kot metanje denarja skozi okno, a v resnici je prav nasprotno. Nizke zunanje temperature pozimi lahko v prazni, neogrevani hiši povzročijo precej škode. V vodovodnih ceveh, radiatorjih in ceveh ogrevanja voda lahko zmrzne, zato napeljava popoka. Ko se otopli, pa lahko pričakujemo poplavo. Druga težava so hladne stene in kondenzacija vlage na njih, saj ta ne more prehajati ven, vsaj v zadostni količini ne. Posledica tega je razvoj plesni na stenah, še posebej pa v kotih, ob oknih in tik pod stropom, kjer so toplotni mostovi najbolj izraziti. 

Več dejavnikov vpliva na razmere v hiši pozimi

zmrzovanje | Avtor: Profimedia Profimedia
Koliko lahko nizke temperature vplivajo na dogajanje v prazni hiši, pa je odvisno od več dejavnikov. Ni namreč nepomembno, ali prazna hiša stoji v toplejšem, primorskem okolju ali v visokogorju, prav tako na razmere v njej vpliva njena energijska učinkovitost oziroma toplotna izolacija, ki jo ima ali pa nima, in to ali je tesna ali netesna, so okna na južni strani zastrta ali ne, tudi od materiala osnovne konstrukcije je odvisno, kako se bo obnašala pozimi, neodvisni energetski svetovalec Matjaž Valenčič iz zavoda Zaensvet našteje dejavnike.

Prazne hiše seveda ogrevamo na precej nižjo temperaturo kot je bivalna. Nekateri strokovnjaki priporočajo, da zadostuje vzdrževanje temperature na šest stopinj Celzija, bolj previdni pa priporočajo nekje med 10 in 12 stopinj Celzija. 

Ogrevanje na daljavo omogoča večina ogrevalnih naprav

Vzdrževanje temperature na daljavo omogočajo vsi sistemi ogrevanja, razen kotli in enosobne peči na drva in pelete. Na ogrevalnem sistemu moramo termostat nastaviti na želeno temperaturo, da se bo ogrevalna naprava vključila, ko bo temperatura v prostoru padla pod želeno. Najbolj sodobne naprave omogočajo tudi upravljanje na daljavo, prek pametnih telefonov in tablic, zato strokovnjaki prav za počitniške hiše priporočajo tako imenovano pametno napeljavo oziroma vgradnjo pametnih ogrevalnih naprav.   

Če hišo ali vikend ogrevamo z drvmi, hiše ne moremo pusti prazne dolgo. Vsaj enkrat na teden ali 10 dni v času najnižjih temperatur je treba v peči zakuriti. Podobno velja za peči na pelete, saj zalogovniki, iz katerih se peleti samodejno transportirajo v kurišče, običajno zadostujejo za največ 14 dni. 

okno Predstavljamo Pod streho Najcenejši stalen pretok svežega zraka doma

Izprazniti je treba vodovodni sistem

Če se kljub priporočilu odločimo, da hiše ne bomo ogrevali, pa je treba poskrbeti vsaj za vodo. To je treba izpustiti iz vodovodnih cevi, da se sistem popolnoma izprazni, pipe pa je najbolje pustiti odprte. Prav tako je treba izprazniti straniščne splakovalnike in električne grelce vode. Tako bomo vsaj preprečili morebitno škodo na vodovodni napeljavi. Pričakujemo pa lahko, da nas bo spomladi v kakšnem kotu pričakala plesen. 

Vlaga je v neogrevani hiši lahko velik problem

Nekaj vlage v konstrukciji ostane še od poletja in se počasi izloča v zrak, nekaj pa jo prihaja iz konstrukcije, lahko tudi iz kanalizacije. Manj verjetno je, da bi pozimi zunanja vlaga vstopala v stavbo, čeprav je tudi možno. 

Okna, kondenzacija Svež zrak Pod streho Prezračevalni sistem je škodljiv in nepotreben strošek. Mit ali dejstvo?

„Dnevna in sezonska temperaturna nihanja vplivajo na temperaturo v stavbi z zamudo, brez ekstremov. Zato je jeseni v stavbi topleje kot zunaj, spomladi pa hladneje, podobno je z dnevnimi spremembami. Dogajajo se dinamične spremembe, nekaj časa prehaja toplota iz zraka v stene, nekaj časa obratno. Ves čas pa zrak prenaša vlago in jo odlaga na najhladnejše površine. V konstrukciji se vlaga premika po kapilarah, preden vstopi nazaj v zračni krog. Delež vlage, ki bi prehajal skozi konstrukcijo na prosto, je zanemarljiv,“ razmere v hiši opiše sogovornik.

vlaga | Avtor: Profimedia Profimedia
Koliko vlage akumulirajo stene, je odvisno od gradiv, če so te betonske, nekaj manj, če so ometi na primer glineni pa nekaj več. 

Stavba, ki je pozimi tesna, čeprav neogrevana, se navlaži. Zrak nosi vlago iz toplejših delov stavbe na hladnejše, kjer se zarosi.

Poleg ogrevanja priporočljivo tudi prezračevanje

Suha hiša bo spomladi pričakala le tiste, ki so vanjo vgradili enega od mehanskih prezračevalnih sistemov, najpreprostejša rešitev je higrosenzibilni prezračevalni sistem, in hišo temperirali. 

Plesen | Avtor: Profimedia Profimedia
Če prezračevalnega sistema v hiši ni, pa je treba poskrbeti vsaj za to, da zrak v prostorih lahko kroži in hišo ogrevati. Tako bo težav manj. Vsa notranja vrata naj bodo odprta, pohištvo pa je treba odmakniti od zunanjih sten. Lastniki vikendov v toplejšem okolju si lahko celo privoščijo, da čez zimo pustijo priprto okno, skozi katero bo lahko prehajala vlaga, v tem primeru hiše seveda ne bodo ogrevali. 

Več o gradnji in energiji v hiši najdete tukaj

 

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.