V okviru projekta, ki so ga poimenovali Zamenjaj olje za okolje, so na IJS izdali tudi obsežen priročnik o ogrevanju. Priročnik je del projekta Replace, ki poteka v devetih državah in nagovarja 80 milijonov posameznikov.
Končni uporabniki bodo v praktičnem vodniku našli koristne informacije o ekonomskih, okoljskih in družbenih koristih zamenjave starega in neučinkovitega ogrevalnega sistema z inovativnim, nizkoogljičnim sistemom na obnovljive vire.
V priročniku je predstavljenih več različnih ogrevalnih sistemov. O priporočilih za toplotne črpalke smo že pisali, tokrat pa predstavljamo priporočila IJS za kotle na pelete.
Na IJS najprej navajajo razloge, zakaj so kotli na pelete lahko dobra odločitev:
Dobra stroškovna učinkovitost - cene peletov so običajno nižje in manj spremenljive v primerjavi s cenami fosilnih goriv.
Učinkoviti kotli za vsako vrsto in velikost hiše – na trgu je velika izbira velikosti kotlov, vrst goriv in kombinacij lesnih goriv. Ne glede na velikost kotla in gorivo sodobni kotli delujejo z visoko energetsko učinkovitostjo in nizkimi emisijami prašnih delcev.
Čisto, udobno in učinkovito ogrevanje - sodobni ogrevalni sistemi na pelete so čisti in zaradi visoke učinkovitosti znižujejo račun za ogrevanje, ne da bi zmanjšali udobje doma.
Les je domač vir - če pelete izdelujemo lokalno, kot je to pogosto primer, se prevozne razdalje zmanjšajo, prihodki pa ostanejo v lokalni skupnosti.
Trajnost - peleti so stranski proizvodi lesnopredelovalne industrije, in tako del trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.
Varnost oskrbe - ne glede na sezono so peleti običajno na voljo in njihova cena ni odvisna od gospodarskega razvoja in političnih okoliščin. Dokler deluje lesno-predelovalna industrija, bo na voljo zadostna količina peletov.
Če ni omrežja za daljinsko ogrevanje: za lokacije zunaj področij oskrbe z daljinsko toploto, še posebej na redko poseljenih področjih, so kotli in peči na pelete odlična rešitev za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode.
Pelete je možno dobaviti skoraj v vsako hišo – možno jih je dostaviti z ustrezno velikimi tovornimi vozili in enostavno črpati v zalogovnik, ki je lahko 30 metrov stran. S posebnimi vozili je mogoče pelete vpihati tudi do 15 metrov visoko ali pa polniti zalogovnik preko polnilnih pip za pelete na razdalji do 60 metrov.
Peleti so brez prahu in prijetno dišijo - doziranje peletov je brez prahu, ker se morebitne prisotne ostanke lesnega prahu odstrani iz povratnega zraka sesalnega sistema peletov.
Peleti niso niti nevarni niti škodljivi za vašo hišo - standardi kakovosti lesnih gorivo in gradbeni standardi zagotavljajo, da so peleti in zalogovniki popolnoma varni. Tako v primeru poplav kurilno olje lahko močno onesnaži hišo in okolje (onesnaženje vode). Vonja izteklega kurilnega olja pa ni mogoče odstraniti iz onesnaženih zidov kleti brez večjih gradbenih posegov.
Razpoložljivost prostora - shranjevanje biomase je lahko ovira, vendar obstajajo alternativne rešitve. Kotli na pelete so najbolj primerni za hiše, kjer že obstaja prostor za shranjevanje goriva, npr. kurilnega olja, ali pa je mogoče zagotoviti dodatni prostor v kleti. Sicer pa alternativne rešitve vključujejo shranjevanje peletov v zemeljskem rezervoarju pod zemljo na vrtu ali pod parkiriščem. Peleti imajo približno polovico energijske gostote kurilnega olja.
Če so vas navedbe o prednosti ogrevanja s peleti prepričale, je naslednji korak izbira primernega kotla. Pri tem na IJS svetujejo, kakšne lastnosti naj ima oziroma kakšne naj bodo minimalne zahteve, ki jih mora kotel izpolnjevati.
Izkoristek pri nazivni toplotni moči
Predstavlja razmerje med koristno izhodno toplotno močjo in skupno energijo, dovedeno v kotel na trdno gorivo. Da lahko govorimo o učinkovitem kotlu oziroma dobrem izkoristku, mora biti vsaj 90-odstoten.
Razred energijske učinkovitosti
Označen je na energetski nalepki, kjer mora biti obvezno navedena oznaka učinkovitosti produkta. Vse oznake za ogrevanje se nanašajo na izkoristke skozi celo leto. Kotel na pelete mora biti uvrščen vsaj v razred A.
Izpusti prašnih delcev
Stare kurilne naprave na les ali premog je treba zamenjajte z okolju prijaznejšimi. Vrednost prašnih delcev PM10 pri tehnološko naprednejših kotlih na pelete z enostavno uporabo, nizkim onesnaževanjem in visoko učinkovitostjo, ne sme presegati 40 mg/m3, vrednost CO pa ne 400 mg/m3.
Lambda sonda
Vgrajena lambda sonda poveča kakovost zgorevanja in izkoristek tudi pri kotlih na pelete, vendar pri njih ni nujna, ker je vlaga v peletih predpisana. Lambda sonda je merilni element v kotlu, ki meri preostanek kisika v dimnih plinih in uravnava razmerje primarnega in sekundarnega zgorevalnega zraka. Zazna vsako spremembo kakovosti zgorevanja v peči in temu primerno spremeni razmerje ter količino potrebnega zraka. Tako je uporabniku prihranjeno ročno nastavljanje loput, udobje rabe je večje, emisije škodljivih plinov minimalne, izkoristki praviloma presežejo 90 odstotkov.
Regulacija zgorevanja in moči
To zagotavlja najboljše izkoristke in najmanj izpustov za zdravje nevarnih trdnih delcev. Imajo jo kotli z avtomatiziranim dodajanjem kuriva in samodejno regulacijo dovoda zgorevalnega zraka.
Kontrola in nadzor delovanja
Za kontrolo in nadzor delovanja kurilne naprave lahko uporabljamo navadne termometre ali zaslonske prikaze, kjer je navedenih več sistemskih informacij na istem ekranu (temperatura vode v kotlu, temperatura dimnih plinov na različnih mestih, vsebnost kisika v dimnih plinih, ipd.). Dober prikazovalnik prikazuje hkrati največ dva do tri parametre in v posebnih primerih še prikaz motenj, napak ali posebnih situacij (izpad lambda sonde, kotlovske črpalke ali ventilatorja, izklop v sili, problemi pri zagonu, ipd.)
Čiščenje kotla
Čiščenje kotla je eno izmed pomembnih vzdrževalnih del za dobro delovanje kurilne naprave, zato je pomembno, da je ta umeščena v prostor tako, da so vsi elementi dobro dostopni za dosledno izvajanje čiščenja prenosnika toplote.
Najmodernejši kotli pa imajo že vgrajeno avtomatsko čiščenje prenosnika toplote s pomočjo elektronsko krmiljenih elektromotornih pogonov
Odpadli pepel iz prenosnika toplote naj se zbira v prilagojenem zbiralniku, pri čemer ne sme onesnažiti drugih elementov kotla (npr. zgorevalno komoro). Če zbiralnika ni, je to pomanjkljivost, saj je lastnik prisiljen uporabiti zasilne rešitve. Orodje za čiščenje mora biti priloženo kotlu. V primeru, da je mehansko čiščenje, zaradi nedostopnih površin v prenosniku toplote, oteženo, pripada h kotlu tudi lažji industrijski sesalnik za prah.
Sistemi doziranja kuriva
Peleti so shranjeni v dnevnih, tedenskih ali večjih zalogovnikih. Izberemo lahko sesalni sistem, pri katerem s pomočjo sesalnega pnevmatskega sistema transportiramo pelete iz zalogovnika prek cevnega sistema v vmesni zbiralnik, ki je na ali ob kotlu, in lahko vsebuje enodnevno zalogo goriva. Iz vmesnega zbiralnika poteka prek naprave proti povratnemu gorenju doziranje peletov v zgorevalno komoro. Tak sistem je še posebej primeren, ko sta kurilnica in zalogovnik prostorsko oddaljena drug od drugega.
Druga možnost je sistem s polži, pri katerem iz zalogovnika transportiramo pelete s pomočjo transportnega polža v kurilnico ter nato prek kolenskega ali pregibnega, prilagodljivega polža v kotel. Peleti tako prek naprave proti povratnemu udaru plamena (gorenju) pridejo do dozirnega polža v gorilnik. Ta sistem je primeren predvsem za pravokotne zalogovnike, ki so poleg kurilnice.
Boljše dozirne naprave imajo polže z ojačanimi začetnimi deli roba navoja ter tesno pokrito odprtino, ki omogoča čiščenje v primeru zagozditev.
Drugače pa dobra izolacija preko fasade, dobra okna, prezračevalni sistem in ogrevanje na elektriko. Da pri peletih ni prahu, hehe...dejte no nehat prodajat narodu strele v koleno. 15kg vreče peletov, kdo bo to prelagal do smrti, sploh na stara leta… ...prikaži več par ton na leto. Ko vrečo pretresaš, je prah. Nemogoče, da ga nebi bilo. Ko čistiš kotel je prah. Ko gori je prah v kurilnici inpo celi hiši, pa še iz dimnika leti preko ventilatorja ki pomaga da sploh gorijo. In ne, niso sploh poceni.
preden sme zamenjal ogrevalno napravo sem pogledoval tudi za peleti. Razlika v ceni pelete ali TČ seveda je, toda odločil sem se za TČ + kamin v dnevni v primeru izpada elektrike, sicer tudi peletna peč ni v delovanju, če… ...prikaži več elektrike ni. Zaenkrat vidim, da se nisem napačno odločil, subvencija tudi višja kakor peleti.
Samo nakladanje. Čimdlje stran od pelet, če že potem boljše peč na drva, močna bukova suha drva, ter dobro izoliran zalogovnik 1000 ali več litrov. Da zaukuriš, in se ti odvečna energija akumulira. Zaukuriš zjutraj in zvečer ob najhujšem mrazu,… ...prikaži več segreješ 1x ali 2x dnevno dimnik medtem in nič večkrat. Tudi ne gori stalno, in v okolici domovanja nimaš stalno škodljivega dima vključno za tebe in sosede. Pa še to v predpostavki, da imaš drva skorajda zastonj ali iz lastnega gozda.