Pod streho > Varčna hiša
1409 ogledov

V sodobnih hišah ne znamo bivati, potrebovali bomo navodila

sNES hiša Profimedia
Raziskava ZEBRA2020 je pokazala, da ljudje ne znajo živeti, niti delati v skoraj ničenergijskih stavbah (sNES).

Čez eno leto bodo vsi Evropejci gradili le še skoraj ničenergijske hiše. Kaj natančno to pomeni, v resnici še ni povsem jasno, saj evropska direktiva, ki zahteva gradnjo takšnih hiš, te opredeljuje zelo ohlapno.

Zato si vsaka država članica zahtevo iz direktive razlaga po svoje in po svoje oblikuje kriterije, po katerih bo treba graditi. Skoraj ničenergijska hiša med drugim pomeni, da se za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, pripravo tople vode in razsvetljavo porabi čim manj energije, del te pa mora biti zagotovljene iz obnovljivih virov energije. Od tu naprej imajo države članice precej proste roke, zato so razlike med njimi precej velike. 

sNES hiša | Avtor: Pinterest Pinterest
Uporabniki so nepoučeni 

Pa vendar so v okviru projekta ZEBRA2020 raziskali, kaj se dogaja na področju sNES, in v 17 državah natančno proučili več kot 400 stavb, tako stanovanjskih kot javnih in poslovnih, saj so želeli ugotoviti, kje na tem področju so težave, in ali obstajajo dobre, referenčne prakse. Slovenije žal ni med njimi. 

Iz dolgega poročila, ki so ga spisali ob koncu projekta, je najbolj zanimiva ugotovitev, da je pri večini stavb prišlo do razlik med izračunanimi vrednostmi rabe energije in dejansko porabo, ko je stavba naseljena. Odstopanjem so želeli priti do dna, zato so raziskovali naprej. Ugotovitve so precej zanimive.

sNES hiša Novogradnje Pod streho Že čez leto in pol bomo gradili le skoraj ničenergijske hiše

Med vzroki za odstopanja je na prvem mestu uporaba stavb, torej, kako v njih stanovalci živijo ali delajo, če gre za javne ali poslovne stavbe. Ugotovili so, da uporabniki v teh stavbah ne znajo živeti oziroma delati, ali natančneje, da jih ne znajo ustrezno uporabljati, da jih ne razumejo, in da so marsikje tudi neozaveščeni. 

Višja temperatura od projektirane

Pri načrtovanju sistema ogrevanja posamezne sNES so projektanti upoštevali bivalno temperaturo pozimi 20 stopinj Celzija in poleti 26, uporabniki pa so celo leto uživali pri 23 stopinjah Celzija. Raba energije se je seveda povečala.

Ugotovili so tudi, da uporabniki mislijo, da si lahko v sNES, ki tako ali tako rabi malo energije za ogrevanje in hlajenje, lahko privoščijo še več toplotnega udobja in zato pozimi temperaturo v prostoru povišajo, poleti pa znižajo.

Pametna hiša | Avtor: Profimedia Profimedia
Za regulacijo in termostate se ne zmenijo

Stavbe so seveda opremljene z naprednimi tehnologijami za uravnavanje bivalnih temperatur, delovanje prezračevanih sistemov, tudi senčil, uporabnikom pa se vse skupaj zdi prezapleteno, ne želijo se s tem ukvarjati, niti se ne želijo naučiti. 

Ne glede na to, da ima stavba centralni prezračevalni sistem z vračanjem toplote, in v prostore ves čas dovaja svež zrak, uporabniki vse preprosto odpirajo okna, ko se jim tako zazdi. Raba energije je tudi zato večja. 

Najemniki o energiji ne razmišljajo

Težave so zaznali tudi v najemniških stanovanjih in poslovnih prostorih, saj se najemniki preprosto niso ozirali na rabo energije v stavbi. Luči so gorele tudi, ko to ni bilo potrebno, tople vode se je porabilo bistveno več, kot je bilo predvideno, okna so odpirali, ko so to želeli, ne da bi izključili prezračevalni sistem. 

sNES | Avtor: Profimedia Profimedia
Vgradnja slabših materialov in naprav

Eden izmed pogostih razlogov za razliko med izračunano in dejansko rabo energije so tudi materiali in oprema. Graditelji se preprosto niso držali projekta, in na primer vgradili manj kakovostne prezračevalne ali ogrevalne naprave z nižjimi izkoristki oziroma učinkovitostjo. Spreminjali so tudi način ogrevanja, priprave tople vode, vgradili so senčila slabše kakovosti. Tudi kakšnemu termostatu v prostoru so se odpovedali. Rezultat pa je seveda večja raba energije.

Raziskava, ki so jo sicer naredili med arhitekti, strojnimi inženirji in gradbeniki, ki so sodelovali pri načrtovanju in gradnji teh hiš, je med drugim pokazala, da je pri odločitvi o izbiri materiala ali opreme pri večini na prvem mestu cena. Šele potem sledi učinkovito delovanje ali kakovost materiala, na tretjem mestu so stroški delovanja, za njimi pa stroški v celotni življenjski dobi naprave ali materiala. 

Pasivna hiša Novogradnje Pod streho Pasivna hiša: Višja investicija in predsodki odvračajo graditelje. Upravičeno? Pasivna hiša Novogradnje Pod streho Pasivna hiša: Hišo in vodo grejejo za 10 evrov na mesec

Več o gradnji in energiji najdete tukaj.

Komentarjev 3
  • popokatopetl 16:37 02.november 2019.

    Ne znajo uporabljati, dejte no! Pač niso pripravljeni pristati na zahteve energetskega fundamentalizma. Da zaradi ekofašistov ne boš odpiral okna kadar ti paše, ta je pa mal prehuda.

  • vzev 09:31 02.november 2019.

    Seveda bom vedno imel odprta okna, pa naj bo kakršna koli hiša. Zakaj se bi zapiral v stanovanje če pa živim na podeželju. Zato pa bo očitno po novem bolje iti obnavljati stare hiše, ker kaj mi bo npr. rekuperacijo ...prikaži več če jo ne želim imeti. Zakaj bi zapravljal za sončno elektrarno, če pa se mi to nikoli ne povrne.... V glavnem dela se samo na tem, da bodo hiše imeli lahko še samo bogataši.

  • sam50 09:24 02.november 2019.

    Verjetno v Sloveniji del obvezne učne vsebine v osnovni šoli-pa gradivo verjetno napisano od podobnih stručkotov,kot zadnja leta pišejo ostala nerazumljiva gradiva za učence....