Pri sosedih se širijo invazivne orjaške bogomoljke

"Vsakič jih odkrijemo na novi lokaciji. Pred kratkim sem prejela obvestilo, da so eno azijsko vrsto našli na Korčuli, afriško pa na otoku Šipanu. Ni jim težko priti na otoke – tja najverjetneje pridejo z ladjami," je za portal 24sata pojasnila Matea Martinović, kustosinja Prirodoslovnega muzeja Dubrovnik, ki skupaj s sodelavci raziskuje tri invazivne vrste bogomolk, razširjene po Hrvaški.

Prvič so jih opazili leta 2020, odtlej pa se njihova prisotnost le še povečuje.

Tri tujerodne vrste

Gre za vrste Hierodula patellifera (indokineska bogomoljka), Hierodula tenuidentata (orjaška azijska bogomoljka) in Sphodromantis viridis (orjaška afriška bogomoljka).

"Od našega prvega opažanja je jasno, da so se te vrste udomačile v naših krajih. Zasedle so življenjski prostor in so tekmice našim domorodnim vrstam pri iskanju hrane. Imajo tudi iste naravne sovražnike – ptice in plazilce," pojasnjuje Martinovićeva, ki je prva v okolici Dubrovnika odkrila afriško vrsto.

Profimedia

Ladje in križarke kot vektor širjenja

"Dubrovnik je pogosto postaja številnih križark, ki povezujejo zahodni in vzhodni Mediteran. Preden prispejo k nam, obiščejo luke v Španiji, Franciji, Italiji, na Cipru, v Turčiji in Grčiji – v vseh teh državah že živi S. viridis. Najverjetneje je prav ta morska pot omogočila njen prihod v Hrvaško. Zabeležena populacija je bila prav ob vhodu v dubrovniško pristanišče. Vrsto očitno privlačijo luči ladij, zasidranih v mediteranskih pristaniščih," je pojasnila sogovornica.

Azijsko vrsto H. patellifera je prvi odkril ljubiteljski raziskovalec Mario Lengar v Novigradu v Istri – na palmi ob cesti. Tretjo, H. tenuidentata, pa je opazil Sebastian Ćato, hrvaški biolog.

Biolog Toni Koren je za 24sata povedal, da so te bogomoljke precej večje od domačih vrst. "Menimo, da imajo lahko negativen vpliv na domorodne vrste, čeprav se po načinu življenja nekoliko razlikujejo – te invazivne so pretežno arboralne, kar pomeni, da večino časa preživijo na drevesih, kjer lovijo in se skrivajo. Zato jih ljudje najpogosteje opazijo po grmovju, drevju in celo po fasadah zgradb," razlaga Koren.

dezurni@styria-media.si