Popotnik
8977 ogledov

Ste vedeli, v kakšni vodi se pri nas kopamo?

Mateja Poje
1/10
Anže Petkovšek Mateja Poje, strokovnjakinja za kopalne vode.
Bliža se poletje in z njim visoke temperature, ki številne premamijo k osvežitvi v najbližji vodi. Pri nas je 48 odsekov kopalnih voda, namenjenih kopanju, njihovo stanje pa se od odseka do odseka razlikuje.

Čeprav so se v lanskem letu v medjih pojavili zapisi in fotografije o slabi ekološki podobi nekaterih kopalnih voda pri nas, med drugim našega gorenjskega bisera Blejskega jezera in na območju kopališča Žusterna v Kopru, je stanje naših kopalnih voda po besedah Mateje Poje iz Agencije RS za okolje (ARSO) dobro. Pravi, da pri nas z vidika kakovosti že vrsto let ne beležimo slabih kopalnih voda, kar pa ne velja za vse države Evropske unije.

Mateja Poje | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
"Je pa res, da smo danes priča pretirani izrabi prostora in množičnemu turizmu kot viru dobička na eni in ekstremnim dogodkom, kot so neurja in poplave, na drugi strani," omeni sogovornica.

Smo tudi ena od držav, ki ima vse kopalne vode že vrsto let redno pod nadzorom. To po podatkih poročila Evropske komisije iz leta 2018 pa ni bila praksa na primer na Češkem, Slovaškem, Švedskem in tudi ne pri naši južni sosedi Hrvaški. Podatke o stanju kopalnih voda agencija redno objavlja v ta namen izdelanem prikazovalniku na spletni strani.

Cianobakterije Zaskrbljujoče stanje Popotnik Preberite to, preden naslednjič skočite v Blejsko jezero

"V letu 2018 so v Sloveniji vse kopalne vode ustrezale zahtevam direktive; odličnih je bilo 87,2-odstotka vseh kopalnih voda, dobrih 10,6-odstotka in zadostnih 2,1-odstotka. Glede na preteklo leto se je stanje izboljšalo predvsem na nekaterih mestih na Kolpi in Krki," spodbudne podatke razkrije Mateja Poje.

Karta kopalnih voda v Sloveniji | Avtor: Mateja Poje Mateja Poje
Še najbolj so bili razveseljujoči podatki vseh kopalnih voda na morju, ki že vrsto let dosegajo oceno odlično. "To nas uvršča v sam vrh med državami Evropske unije. V letu 2018 sta nam sledila Ciper z 99,1-odstotka in Malta z 98,9 odstotka," nadaljuje strokovnjakinja. V morju za manjšo količino bakterij poskrbita slanost in močna sončna svetloba, ki bakterije pomorita.

Na tem mestu še opozori, da smo zadnja leta priča posameznim kratkotrajnim onesnaževanjem morja, ki so posledica intenzivne in neustrezne urejenosti zaledja kopalnih voda. "V letu 2019 bo zaradi kratkotrajnega onesnaženja kopališča v Žusterni slika kopalnih voda na morju nekoliko slabša, a kljub vsemu kopanje nikjer ne bo odsvetovano zaradi slabe kakovosti vode v preteklih kopalnih sezonah," napove strokovnjakinja.

kopanje Kopanje odsvetovali Popotnik Za petkrat presežene vrednosti bakterije v vodi

Kakovost kopalnih voda se ocenjuje na podlagi indikatorskih prisotnosti bakterij fekalnega onesnaženja (Escherichia coli, intestinalni enterokoki) v vodi. Kopalne vode (KV) se razvrsti v razrede kakovosti na osnovi  štiriletnega niza podatkov. Ti razredi so odlična, dobra, zadostna in slaba KV.  Za kopanje je primerna voda, ki je vsaj zadostna; v slabi KV pa je treba kopanje prepovedati/odsvetovati in izvesti ukrepe za izboljšanje kakovosti. Kopalna voda odlične kakovosti pa lahko prejme tudi znak Modra zastava.

Meritve kopalnih voda Arso | Avtor: Mateja Poje Mateja Poje

Nespodbudni rezultati tudi v sosednji Italiji

Z nič kaj spodbudnimi rezultati tako na celini kot na morju pa se denimo ne morejo pohvaliti niti med dopustniki poleti zelo priljubljene države. V Italiji je bilo leta 2018 na primer kar 89 kopalnih voda slabo ocenjenih, v Franciji je takšnih 54 in v Španiji štiri manj, torej 50. Sveži podatki za preteklo leto bodo sicer na voljo šele maja tega leta.

Da Sloveniji na tem področju številne države gledajo v hrbet, ni naključje. Pri nas se kakovost kopalnih voda spremlja že desetletja, saj so to narekovali stari jugoslovanski predpisi. Tako je predpis iz leta 1988 zahteval, da se kakovost vode spremlja na naravnih kopališčih z upravljalci na morju in jezerih, občasno pa tudi na drugih lokacijah, kjer se ljudje kopajo. K dobri kakovosti vode so pripomogle tudi direktive Evropske unije, ki so že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prepoznale pomen kakovostne oziroma higiensko ustrezne kopalne vode za zdravje kopalcev.

Meritve kopalnih voda Arso | Avtor: Mateja Poje Mateja Poje
"V zadnjih letih kakovost vode vrednotimo na daljšem časovnem nizu podatkov, tj. štiriletni niz, zaradi česar je statistična ocena zanesljivejša, slabih kopalnih voda pa ne določamo oz. so tudi izmerjene vrednosti indikatorskih bakterij nižje, predvsem na rekah in jezerih," pojasni sogovornica.

Razlog dolgoletnega izboljšanja stanja Pojetova pripisuje urejanju zaledja kopalnih voda. V zadnjem času se zaradi zakonske ureditve na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ter operativnega programa zagotavlja ustreznejša opremljenost z javno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. "Prav tako se med ljudmi krepi zavest, da se je do narave in okolja treba spoštljivo obnašati, če bi ga radi ohranili tudi za naše zanamce," je jasna.

V nasprotju s številnimi živimi bitji, ki jim voda predstavlja naravno bivalno okolje in za kopalce ne predstavljajo neposrednega zdravstvenega tveganja, za morebitne zdravstvene zaplete v največji meri poskrbi človek sam. Problem nastane, ko ljudje z raznimi dejavnostmi v površinske vode vnašajo prekomerne količine odplak, med njimi tudi fekalij preko komunalnih izpustov, iztokov in s spiranjem kmetijskih površin, v vodo pa jih med drugim vnašajo tudi kopalci in živali. Takrat vodni organizmi, kot so mikroorganizmi in alge, teh odplak ne morejo več spremeniti, presnavljati in porabiti kot hranila; voda pa se na ta način ne more samoočistiti. Voda lahko namreč brez posledic sprejme le omejeno količino odpadnih voda.

                                         Mateja Poje

"Ljudje se pogosto ne zavedajo, da na videz mirna voda lahko skriva veliko nevarnosti"

Za zdravje kopalcev tveganje predstavljajo prav s fekalijami prekomerno onesnažene vode. Nekateri prisotni patogeni povzročajo različne bolezni in infekcije, na primer trebušna obolenja, kožne infekcije in vnetja dihalnih poti, očesnih sluznic ter ušes. Da bi obolenja preprečili, si strokovnjaki na lokacijah površinskih vodah, namenjenih kopanju, pomagajo s spremljanjem indikatorskih bakterij, katerih izvor je v človeških in/ali živalskih iztrebkih.

prepovedano plavanje | Avtor: Profimedia Profimedia
Če po besedah in ugotovitvah strokovnjakov uradna naravna kopališča v Sloveniji niso nevarna, je situacija drugačna na t. i. divjih kopališčih, kamor sodijo gramoznice, bajerji, vodni zbiralniki, ribniki … Na teh mestih v okviru državnega monitoringa kakovosti vode za namen kopanja ne spremljajo in je z vidika varnosti stanje voda lahko vprašljivo.

Na teh lokacijah se kopamo izključno na lastno odgovornost. Kopanje na neurejenih kopališčih pa predstavlja tveganje za utopitev, saj tovrstna kopališča nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode, niti upravljavcev, vprašljiva pa je tudi kakovost vode.

"Ljudje se pogosto ne zavedajo, da na videz mirna voda lahko skriva veliko nevarnosti. Zaradi različnih nivojev gladine in podvodnih vrtincev so gramoznice, ki so v poletnem času tudi obiskane, izredno nevarne, še posebej za kopalce, ki so utrujeni, ali pijani. Poleg tega se temperature vode v gramoznicah in drugih stoječih vodah hitro nižajo in so poldrugi meter pod gladino tudi 10 do 15 stopinj nižje kot na površju. To pa povečuje možnost krčev," nekaj možnih posledic kopanja na neurejenih kopališčih navede sogovornica.

Na tem mestu tudi našteje nekaj primerov neustreznih kopališč, kjer je pogost pojav cvetenja zdravju škodljivih alg, to so Ledavsko, Perniško in Gajševsko jezero.

Je voda iz izpuha nevarna? Nasvet meseca Avto Kako nevarna je voda iz izpuha?

Zaradi razmeroma dobro urejene kanalizacije in neprekomernega intenzivnega kmetijstva, kot primere, kjer najdemo malo bakterij, našteje kopalne vode na morju ter na Bohinjskem in Blejskem jezeru ter Šobčevem bajerju. Medtem ko na rekah mesta z oceno odlično najdemo tam, kjer je zaradi urejene kanalizacije bakterij manj in v zaledju ni intenzivnega kmetijstva oz. gnojenja. To je na Soči v zgornjem toku, na Nadiži ter Krki, mestoma na Kolpi in Krki.

Meritve kopalnih voda Arso | Avtor: Mateja Poje Mateja Poje

Na ostalih mestih je bakterij nekoliko več, navadno za razred dobro. Do sedaj na kopalnih vodah nikjer ni bilo toliko bakterij, da bi se na osnovi  štiriletnega niza podatkov moralo kopanje trajno odsvetovati. Smo pa bili priča dvema kratkotrajnima odsvetovanjema na morju, predvsem zaradi neustrezne urejenosti odvajanja odpadnih voda v zaledju.  Prav na morju je v poletnem času turistov ogromno in kapacitete odvajanja občasno ne zadostijo povečanim količinam odpadne vode, predvsem ob dodatku ekstremnih padavin, ki so pogostejše v zadnjem času. Padavinske vode gravitirajo proti morju, rekam in jezerom tudi v obliki hudournikov ter v vode vnašajo odpadke iz zaledja. Odkritih pa je bilo tudi nekaj nepravilnih odvajanj fekalnih voda v meteorne vode.

                                                      Mateja Poje

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.

Sorodne novice