Razvita infrastruktura je pomemben kamenček v mozaiku napredka gospodarstva in družbe, saj omogoča razvoj boljših poslovnih rešitev in storitev ter veča kakovost življenja. Del ključne infrastrukture je tudi zmogljiva in zanesljiva informacijsko-komunikacijska tehnologija, ki podpira dodatne zahteve po digitalizaciji, avtomatizaciji, precizni robotizaciji posameznih panog in podjetij, tudi javne uprave. Govorimo o mobilnih omrežjih pete generacije, 5G, ki podjetjem omogočajo lažje odzivanje na izzive in potrebe sodobne informacijske družbe.
Ključna prednost 5G za gospodarstvo je možnosti rezinjenja (slicing) omrežja, ki omogoča uvedbo številnih navideznih namenskih, tako imenovanih kampus omrežij, za različne vertikale, kot so transport in logistika, industrija, energetika, letališča, pametna mesta, zdravstvo ter zaščita in reševanje. Vse to bo pospešilo razcvet digitalne ekonomije, pametne industrije ter pametnih mest in skupnosti.
Tehnologija 5G bo ob velikih zmogljivostih omrežja, boljši zanesljivosti, večjih hitrostih prenosa podatkov od in do uporabnika in majhnih zakasnitvah (latenci) močno izboljšala sporazumevanje med napravami oziroma omogočila razcvet aplikacij interneta stvari (Internet of Things - IoT). Podjetja bodo ob tem razvila nove poslovne modele in storitve, obstoječe pa bodo bolj celovite, kakovostnejše in hitrejše, optimizacija dela bo doživela preporod.
Prvi koraki do pametnih tovarn in pristanišč
Po svetu partnerske mreže v različnih situacijah in panogah že preizkušajo možnosti uporabe 5G, njegovo učinkovitost in zanesljivost. Peta generacija mobilnih omrežij bo med drugim omogočila tudi fleksibilnost proizvodnje, kar pomeni, da bo možno na ekonomičen način zelo hitro prestrukturirati proizvodnjo bodisi na nov proizvod iste vrste ali čisto drugačen proizvod. Tako bo mogoče stroškovno optimizirati stroje in robote, s senzoriko pa zagotoviti še višjo raven kakovosti produktov, predvsem pa personalizacijo naročil, kar je eden od temeljev industrije 4.0. V praktično vseh gospodarskih vejah, pa tudi v javni upravi, bo 5G omogočil dodatne funkcionalnosti za drugačno, še učinkovitejše delovanje. Zato številna proizvodna podjetja v Evropi, ZDA, na Kitajskem, Japonskem in v Južni Koreji preizkušajo zmožnosti 5G v smeri pametnih tovarn oziroma industrije 4.0 in 5.0. Enako velja, na primer, za pametna pristanišča, v katerih želijo s 5G optimizirati procese, izboljšati varnost, hitrost pretovora blaga in doseči tudi večjo energetsko učinkovitost.
Kar nekaj projektov je na področju pametnega kmetijstva, pri čemer s pomočjo različnih tehnologij, kot so umetna inteligenca, strojno učenje in 5G, iščejo nove rešitve za bolj učinkovito kmetijstvo, predvsem za spremljanje razmer v okolju za optimalno rast rastlin ter za sledenje, krmljenje in spremljanje živine. Poleg tega 5G prek kmetijskih robotov že sodeluje pri oranju, setvi, zdravstvenem spremljanju in nabiranju poljščin brez človekovega posredovanja z uporabo kmetijskih strojev, povezanih s tehnologijo 5G. Vse to je sicer že mogoče z obstoječimi mobilnimi omrežji, a so velika pasovna širina 5G, podpora velikemu številu senzorjev, ki lahko komunicirajo hkrati, in nizke zamude, popolne za nove aplikacije v kmetijstvu. V Švici, ki je med vodilnimi zelenimi državami, na primer uvajajo projekt pametnega kmetijstva, v katerem testirajo nove tehnologije, primerne za svoje kmetijstvo. V projektu v Španiji pa so na ducatih kmetij zagotovili avtomatiziran namakalni sistem, ki je povezal hidravlične ventile, števce in nivojske števce z uporabo GPRS.
V Londonu s 5G nad kriminal
5G je ključnega pomena tudi za razvoj pametnih mest in skupnosti, kjer bodo nove 5G rešitve prinesle prihranke in izboljšale kakovost urbanega življenja. V mestu, ki nikoli ne spi, New Yorku, so uvedli pametni prometni sistem in z njim že zmanjšali zastoje. Sistem v realnem času spremlja in objavlja podatke o prometu, da lahko odgovorni na preobremenjenih cestah hitreje ukrepajo, vozniki pa na podlagi objavljenih podatkov izberejo ugodnejše poti. Na drugi strani Atlantika, v britanski prestolnici Londonu pa je policija v projektu Smart Policing izdelala zemljevid kaznivih dejanj v mestu. Na podlagi podatkov iz zemljevida lahko policija z optimizacijo urnikov učinkoviteje organizira svoje delo. Poleg tega so po mestu postavili tudi digitalne koše za smeti, ki uporabnika vodijo pri razvrščanju, hkrati pa mu prikazuje podatke o vremenu, času in stanju na borzi.