Afriško pleme je naselilo preostali svet

Raziskovalna ekipa genetikov in arheologov je v iskanju izvora modernega homo sapiensa naletela na skupino 200 ljudi, ki ji je pred 70 tisoč leti uspelo prečkati ožino med današnjo severovzhodno Somalijo in Arabijo. Po prečkanju Rdečega morja naj bi pleme koloniziralo preostali svet.

Padec morske gladine
Genetske analize sodobnih človeških populacij Evrope, Azije, Severne Amerike, Avstralije in Južne Amerike so razkrile, da imamo vsi skupne prednike. Znanstveniki so mnenja, da so klimatske spremembe, ki so Zemljo prizadele pred 70 tisoč do 90 tisoč leti, povzročile dramatičen padec morske gladine, kar je skupini ljudi omogočilo prečkanje Rdečega morja.
Zadnje ugotovitve bodo razkrite v BBC-jevem dokumentarcu The Incredible Human Journey (Neverjetna pot človeštva), ki sledi prazgodovinskemu izvoru človeške vrste.

Dr. Peter Forster, arheolog in genetik na univerzi Anglia Ruskin v mestu Cambridge, je dejal: "Ustanovitvena populacija ni bila velika. Govorimo le o nekaj sto posameznikih."

Vse se je začelo pred 195 tisoč leti
Homo sapiens, poznani tudi kot 'sodobni ljudje', naj bi se razvili pred okoli 195 tisoč leti v vzhodni Aziji. Ostanke, ki pričajo o tem dejstvu, so odkrili v bližini reke Omo v Etiopiji. Določeni dokazi pričajo o tem, da naj bi do pred 150 tisoč leti 'sodobni ljudje' naselili tudi preostale predele Afrike, saj so fosilne ostanke našli tudi v Južni Afriki. Najzgodnejše ostanke homo sapiensa izven Afrike so odkrili v Izraelu. Ti naj bi bili stari okoli sto tisoč let in naj bi pripadali skupini, ki je Afriko zapustila čez Saharo v kratkem obdobju, ko naj bi puščava zaradi večje količine padavin ozelenela. Izlet se je na žalost ponesrečil, saj je populacija izumrla v času, ko se je temperatura vnovič močno dvignila.

Medtem ko je v Afriki 14 populacij možnih prednikov, je po zadnjih ugotovitvah le eni uspelo preživeti izven celine. Do pred 70 tisoč leti so ljudje pogosto izrabljali prednost klimatskih sprememb, kot je bil padec morske gladine.

Arabsko razkošje
Ustje Rdečega morja se je v tistem času z 29 kilometrov zmanjšalo na slabih 12 kilometrov. Za zdaj še ni znano, kako točno so ljudje prečkali ožino, vendar pa jim je bila v trenutku, ko so bili na novi celini, omogočena poselitev arabske obale, ki je bila polna sveže vode in življa.

Dolgo so mislili, da je uspehu človeštva botrovala prilagodljivost in lovske spretnosti. Zadnje raziskave pa so pokazale, da so pionirji človeštva zapustili Afriko zahvaljujoč klimatskim spremembam in kančku sreče. Dr. Stephen Oppenheimer, genetik na antropološki šoli v Oxfordu, je dejal: "Pri DNK ljudi, ki so naselili preostali svet, je opaziti, da pripadajo majhni afriški skupini, ki je prečkala Rdeče morje. Če bi bilo lahko zapustiti Afriko, bi bilo mogoče opaziti številne afriške povezave z ljudmi s preostalega sveta."

Sprehod v Evropo
V pet tisoč letih se je nekaj človeških pionirjev uspelo razširiti ob robu Indijskega oceana in jugovzhodne Azije. Na ta način so pred 65 tisoč leti prispeli v Avstralijo. Preostali so si pot utirali severno, skozi Bližnji vzhod in Pakistan do osrednje Azije. Pred okoli 50 tisoč leti so se prek ožin Bosporja in Dardanel razširili tudi v Evropo. Ponovna nizka gladina morja jim je omogočila sprehod v Evropo. V trenutku, ko so dosegli Nizozemsko, so bili zaradi močnejših teles prilagojeni na mrzlo vreme in so tako preživeli nadaljnja tisočletja. 

Pred največ 25 tisoč leti so ljudje naselili tudi Severno Evropo in Sibirijo. Pred 20 tisoč leti so se preko naravnega mostu Bering sprehodili do Aljaske. Vrhunec ledene dobe, ki je divjala pred 19 tisoč leti, je človeško populacijo potisnila proti jugu, tako da so pred okoli 15 tisoč leti naselili tudi Južno Ameriko, ki je tako postala zadnja kolonizirana celina.
Velika Britanija in severna Skandinavija naj bi bili vnovič naseljeni ob koncu ledene dobe, pred okoli 10 tisoč leti.