Znanstveniki so ugotovili, da se morski plenilci ne razlikujejo od serijskih morilcev, saj največji
morski plenilec svoje žrtve izbira načrtno oziroma na podoben način kot serijski morilci. Biologi
so do tega spoznanja prišli z metodami, ki jih uporabljajo kriminologi, ki v povezavi s serijskimi
umori uporabljajo geografsko profiliranje. S pomočjo tega iščejo serijske morilce in posiljevalce,
ki v večini primerov stremijo k temu, da bi svojim žrtvam škodovali v okolju, ki je slednjim
domače.
Ugotavljanje vedenjskih značilnosti
|
|
Geografsko profiliranje je postopek s katerim preiskovalci poskušajo ugotoviti osebnostne in vedenjske značilnosti neznanega storilca. Profiliranje se izpeljuje na osnovi podatkov o posebnostih izvedbe zločina, o kraju zločina in na osnovi podatkov o žrtvah. Največkrat se uporablja pri serijskih posilstvih ali umorih. Šibka točka profiliranja je nizka znanstvena objektivnost (profilerji uporabljajo intuicijo in ugibanje). |
Središča točka teh morskih plenilcev je ponavadi sto metrov od obale, kjer tjulnji vstopajo v morje. Mlajši beli morski psi so pri lovu manj uspešni. Njihova slabša organizacija je posledica tega, da jih odrasli beli volkovi preženejo z območij, kjer lovijo.
"Vzorec lova, ki mu sledi veliki beli morski pes, je izjemno zapleten za preučevanje," je povedal Steven Le Comber, strokovnjak za geografsko profiliranje na Univerzi v Londonu. "Geografsko profiliranje je zelo zanesljiv način raziskovanja vzorcev živalskega lova, še posebej pa lova plenilskih živali," je dodal.
