Bo za potrdilo potreben tretji odmerek? To po sestanku pravi Beovićeva!

Pisali smo že, da je vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Bojana Beović je za Radio Slovenija namignila, da bi lahko kmalu spremenili pogoje za veljavno potrdilo o cepljenju. Kot je dejala, kaže, da bo treba shemo cepljenja za covid-19 spremeniti v bazično cepljenje in potem poživitveni odmerek. To bi pomenilo tudi, da bi se spremenili tudi pogoji za zeleno potrdilo o cepljenju. 

O tem so razpravljali tudi na sestanku posvetovalne skupine za cepljenje, ki se je pravkar zaključil, a Beovićeva podrobnosti ni želela razkriti. "Kot veste, je navada, da najprej uskladimo zapisnik in šele potem gremo v javnost," je razložila Beovićeva. "A večjih sprememb za zdaj ne bo."

tretji odmerek Slovenija Beovićeva napovedala veliko spremembo v pogojih za potrdilo o cepljenju

Glede poživitvenega odmerka je poudarila, da opazujejo situacijo. "Čas je pokazal, da učinkovitost bazičnega cepljenja traja določen čas, kar je podobno kot pri nekaterih drugih cepivih. Obstaja verjetnost, da bo sčasoma nastala cepilna shema, ki bo vključevala poživitvene odmerke," je razložila Beovićeva in pri tem dala primerjavo s cepljenjem proti KME, za katero velja, da zaščita po poživitvenem odmerku traja pet let. "Dve cepivi sta odobreni za poživitveni odmerek, shemo pa EMA prepušča državam članicam glede na epidemiološke pogoje. Glede na epidemiološke pogoje smo med državami, kjer bi se hitreje lahko odločili za tako spremembo."

Imunost po cepljenju počasi upada

Po besedah Beovićeve je več raziskav v zadnjem času pokazalo, da je učinkovitost cepljenja od poletja upadla, predvsem za preprečevanje okužb, do neke mere pa tudi za hospitalizacijo ali sprejem na intenzivno enoto. "V vseh primerih se pozna, najmanj pri sprejemu na oddelek za intenzivno nego," je dejala Beovićeva. "Upadanje zaščite je pomembno iz epidemioloških razlogov, saj več okuženih pomeni možnost za hitrejše širjenje bolezni. Verjetnost, da zboli cepljeni, je seveda precej manjša od verjetnosti, da zboli necepljeni, ampak vseeno lahko zboli."

februarja? Slovenija Poklukar opozarja: Brez precepljenosti nam grozi nov val

Raziskav, kako dolgo bo zaščita trajala, za zdaj še ne more biti, ker je cepivo na razpolago šele eno leto. "Lahko gledamo protitelesa in druge indikatorje ter iz tega napovedujemo, kako bo zaščita upadala - nekateri govorijo, da bo trajala eno leto, drugi, da bo podobno kot pri cepljenju proti KME, ali upoštevamo raziskave o tem, koliko cepljenih je zbolelo in kdaj," je razložila Beovićeva. "Kako dolgo bo cepivo delovalo, še ne vemo, opazili pa smo, da zaščita sčasoma upada."

Fotografija je simbolična. Profimedia

Za zdaj velja, da je zaščita po tretjem odmerku večja, enako je tudi, če je prebolevnik cepljen z dvema odmerkoma cepiva. Beovićeva je pojasnila, da so, ko so se prvič pogovarjali o poživitvenem odmerku, pustili odprto, da se cepijo vsi. "Vedno bolj ugotavljamo, da je pametno, da se cepijo vsi, šest mesecev v primeru mRNA in dva meseca po cepljenju z vektorskimi cepivi," je dejala Beovićeva. "Besedilo odobritve EMA za tretji odmerek je jasno, edino, kar EMA prepušča državam je, kdo naj bi ta odmerek prejel, glede na epidemiološko situacijo."

Šest mesecev po mRNA in dva po vektorskih cepivih

Cepljenje pred šestim mesecem se Beovićevi ne zdi smiselno. "Naredili smo izjemo pri vektorskih cepivih, ker prej ugaša imunost, da bi premaknili poživitveni odmerek s šest na pet mesecev, pa se mi ne zdi relevantno," je dejala Beovićeva. "Ljudje sicer zelo individualno odgovorijo na cepljenje, pri nekaterih zaščita traja osem mesecev, pri drugih manj. Deloma to velja glede na starost in kronične bolezni, a ne popolnoma, odgovor je zelo individualen."

Covid-19 Slovenija Novi podatki: Nov dan s spodbudnimi novicami

Profimedia

Poudarila je, da niti tretji odmerek ne bo povsem ustavil širjenja virusa. "Da bi lahko epidemijo popolnoma ustavili, bi se morali s tretjim odmerkom cepiti vsi naenkrat, da bi imeli precepljeno vso populacijo, kar je nemogoče," je dejala Beovićeva. "Lahko pa s cepljenjem zmanjšamo sprejeme v bolnišnico, omogočimo dostopnost zdravstva za ostale bolezni ter z visoko precepljenost precej normaliziramo življenje v državi."

Glede na kužnost delte se bomo po besedah Beovićeve do pomladi z njim srečali praktično vsi, bodisi preko cepljenja bodisi tako, da bomo bolezen preboleli. "Nemška izjava je zelo groba za naše okolje, a je blizu resnici," je dejala Beovićeva. "Vsak ima možnost, da se zaščiti in pri sebi ter bližnjih bolezen prepreči. Srečujemo se z virusom, ki ima podobno kužnost kot norice, kar pomeni, da doseže 95 odstotkov populacije."

dezurni@styria-media.si