Kakšne so možne posledice krize in možne recesije v ZDA, o kateri mediji poročamo že več mesecev, za Slovenijo?

Zelo jasno je treba povedati, da Slovenija neposrednih posledic nima, naš položaj ni v ničemer primerljiv z ZDA.

Naši negativni učinki so posredni, izvoz v ZDA je zelo majhen, 80 odstotkov izvozimo v EU. Če pade rast v EU zaradi krize v Ameriki, pa bo posledično padel tudi naš izvoz v EU. Zato bo nižja naša proizvodnja, kar pomeni nižjo rast; če je nižja rast, je manj investicij; če je manj investicij, je manj delovnih mest.

Kaj pa naše banke?

Za slovenske poslovne banke se je nekoliko zaostrilo iskanje dolgoročnih virov v tujini, ker je domačega varčevanja, predvsem dolgoročnega, premalo. Enostavno je težje dobiti denar v tujini. Ne zato, ker bi bil kakšen problem z nami, ampak ker so vsi zelo previdni in so zelo zmanjšali te aktivnosti.

Koga v Sloveniji bi morala zaradi te krize najbolj boleti glava?

Direktorje podjetij, ki večji del izvozijo v ZDA, gotovo že kar nekaj časa boli glava. Teh podjetij pa je relativno malo. Pa tudi banke, ki so se lani in predlani veliko zadolževale v tujini. Naša ni med njimi.

Kdaj bo jasneje, kolikšna je globina krize v ZDA?

Do poletja bo bolj ali manj jasno, ali Amerika uradno drvi v recesijo. To je takrat, kadar ima država tri tromesečja negativno rast. Do poletja bodo zaključene tudi finančne revizije finančnih institucij. Takrat bo črno na belem jasno, ali so dosedanji odpisi slabih terjatev dovolj veliki, kdo jih je izvedel in ali so potrebni še dodatni.

Ocene so negativne, Amerika že dolgo ni bila v tako slabem položaju, tudi negativni psihološki dejavnik je postal zelo močan. ZDA zelo delujejo po Taylorjevem trikotniku: rast, obrestna mera, infl acija. Če gospodarska rast pade, potem znižajo obrestno mero, če infl acija zraste, takoj zvišajo obrestno mero, čisto učbeniško. Zdaj to ne bo dovolj. Kadar se zaplete na nepremičninskem trgu, lahko reševanje traja tudi več let.

Tudi na Ljubljanski borzi gre letos vse navzdol, Indeks SBI20 je padel že za 25 odstotkov. Ali pomnite kakšen tak padec?

Seveda pomnim. To je bilo že večkrat, na primer takrat, ko je Banka Slovenije uvedla omejitve za tujce. To je ubilo trg. Najprej je padel, potem pa se dve leti sploh ni premaknil.

Kaj lahko zdaj storijo vlagatelji?

Kdor je v tem poslu, se mora navaditi sunkov navzgor in navzdol. To mora vsak vzeti v zakup, ko se loti investiranja v delnice ali vzajemne sklade. Brez tega ne gre, to je del posla. Če ima kdo slabe živce, mu ne svetujem tega posla. Marsikoga, če ima večji del prihrankov v vrednostnih papirjih, lahko skrbi. In če je zelo nervozen, to ni zanj. Vedno je treba imeti mirno kri in ne dati vseh jajc v eno košaro. Jaz nikomur ne svetujem, naj da vse prihranke v vrednostne papirje, ampak lep del v bančne depozite ali tudi obveznice.

Kakšno rešitev predlagate vsem, ki jih skrbi padanje tečajev na borzi?

Generalne formule za “reševanje” ni, odvisno je od vsakega posameznika. Kakšno strategijo je imel, koliko denarja je vložil, kakšni so njegovi cilji, koliko izgube si lahko privošči. Tistemu, ki si ne more privoščiti veliko izgube, gotovo svetujem, naj si postavi mejo, do katere je pripravljen iti. Če cena pade do tam, naj papirje proda. S tem sicer ustvari nekaj izgube, izogne pa se temu, da bi je ustvaril še več. Kdor ne bo potreboval gotovine, se mu izplača počakati. Trend se bo v določenem času obrnil. Kdor si lahko privošči dodatno investiranje, lahko v času zelo nizkih cen dokupi papirje, ki jih že ima, in si popravi povprečno nabavno ceno teh delnic. Taktik je več.

Vsekakor bi mu svetoval, naj počaka. Morda malo preoblikuje portfelj, sicer pa počaka.

Je to dogajanje povezano s finančno krizo? Če ne, zakaj se to dogaja?

Če govorimo o Sloveniji, je na naši borzi izjemno malo tujih investitorjev, manj kot pet odstotkov. Lokalni dejavniki so zato še vedno močni. Nič se ni zgodilo s Telekomom, ne ve se, kaj bo s Triglavom in Pozavarovalnico Sava, uvrstitev NLB na borzo stoji. To je negativno za trg. Delniški trgi sicer praviloma preveč odreagirajo, v obe smeri.

Konsolidacija lastništva, ko se zgodi, praviloma slabo vpliva na cene, dokler pa je na vidiku, je velik zagon za trg.

Menite, da se bosta Istrabenz in Pivovarna Laško po izpeljanem prevzemu umaknila z borze?

Na neki točki prav gotovo. Tudi to je negativen dejavnik, ker imamo omejen krog podjetij na trgu, podjetij iz regije, ki bi kotirala pri nas, pa ni.

Bo borza zaprla vrata, ko bodo vsa podjetja prevzeta?

To je gotovo problem. Vprašanje, ali bodo vsa prevzeta. Dolgoročno pa je to problem. Nekatera se z borze umikajo, na primer Merkur, druga pojavljajo, denimo NKBM. To je dinamičen proces. Če nimaš razvite kulture, da podjetja prek borze zbirajo nov kapital, in če je za to premalo drugih pogojev, se na dolgi rok število podjetij v borzni kotaciji zmanjšuje.

Včasih to ni čisto razumljivo, v nekaterih primerih po moji oceni celo nespametno: 75 odstotkov Interbrewa je v družinski lasti, s četrtino pa se trguje. Tudi ta del bi lahko pokupili in se umaknili, vendar s tem, da na borzi vzdržujejo tržno ceno, pojavnost v javnosti, in lahko svež kapital dobijo z izdajo novih delnic.

Včeraj se je iztekel rok za oddajo ponudb za nakup Ljubljanske borze. Se bo za vlagatelje kaj spremenilo, če se zamenja lastništvo?

Na kratek rok ne, na dolgi rok pa je mogoče, da se zadeva izboljša prek novih investitorjev in uvedbe novih produktov. Možno pa je tudi, da tuji lastnik po preteku pogodbenih omejitev borzo zapre in jo prenese k sebi. Vrednostni papirji bodo na računalniškem strežniku v Grčiji ali na Dunaju, morda celo v Indiji. Tam bo en operater razvrščal slovenske papirje, kolikor jih še bo. Zato sem dal pobudo, da bi 25 odstotkov in eno delnico obdržali v slovenski lasti in s tem delno ohranili nadzor. Nisem pa proti prodaji in kot ustanovitelj in prvi direktor borze ne gledam nanjo sentimentalno. Mislim, da je strateški partner potreben.

Kateri pa je pravi?

Bojim se, da se bo odločalo le na podlagi cene, kdo bo dal več, čeprav menim, da bi morali upoštevati tudi to, kdo se zaveže k razvoju.

Z mesta predsednika uprave borze ste odstopili, ker je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) proti vam vodila postopek za odvzem licence? Postopek je bil nato ustavljen, pozneje pa so ustavni sodniki ugotovili, da je bilo kar nekaj členov zakona protiustavnih in vam verjetno licence ne bi smeli odvzeti. Se kdaj vprašate, kje bi bili danes, če takrat ne bi odstopili?

Ne, sploh ne, takrat sem zaključil to zgodbo. Še zdaj nanjo gledam s ponosom, je pa zaključena. To je to.

S prav veliko dosežki se ne more pohvaliti. Po začetnih gromovniških napovedih – nekatere so bile upravičene – se je zgodilo malo. Mislim, da se tega zaveda. Veliko grmenja, malo dežja.

Ali varčujete za dodatno pokojnino?

Ja. Imam več manjših aranžmajev. Imam življenjsko polico, pa nekakšno rentno zavarovanje, dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga naša banka plačuje vsem zaposlenim, varčujem pa tudi v vrednostnih papirjih in vzajemnih skladih.

Imate tri otroke. Ali varčujete tudi za njihovo štipendijo?

Imam varčevanje v nacionalni stanovanjski shemi, ta bo lahko namenjena kakšnemu otroku.