Če se bo uresničila vizija Savaprojekta, bo čez sto let skozi Krško speljana trasa hitre železnice, obstoječa železnica se bo spremenila v metro, ki bo povezoval Krško, Brežice in Sevnico. V mestu bo živelo 18 tisoč prebivalcev, namenjena jim bo stanovanjska soseska na območju zdajšnjega podjetja Vipap. Sava ne bo več razdvajala mesta, ampak ga bo združevala, saj bo na njej vrsta mostov, po njej bodo plule ladje.
Na občinski svet. “Ta vizija ni ne naročena ne plačana in nihče je ne usmerja, a želimo si, da bi jo sprejel občinski svet. Ne kot obvezo, temveč kot usmeritev,” je dejal Peter Žigante s Savaprojekta, ki je vizijo izdelal. Prepričan je, da se Krško razvija brez pravega koncepta. “Prišli smo do točke, ko je treba ukrepati,” je dodal.
Postopen razvoj mesta
V prvih 30 letih naj bi se poslovne dejavnosti postopoma umikale iz mesta proti avtocesti. Predvidena je širitev poslovne cone Drnovo, z novo obvoznico tudi širitev Žadovinka. Na Črnilah bi uredili športno-rekreacijsko središče, v mestnem jedru pa ustvarili mladim prijazno mesto. Območje Vipapa bi po idejah Savaprojekta v tem obdobju namenili centralnim dejavnostim. V Vrbini, kjer naj bi po potrebi odprli raziskovalno-razvojni kompleks, bi bilo odlagališče NSRAO, stanovanjsko pozidavo predvidevajo na Polšci, Senušah in Narplu.
V 60 letih, ko se po mnenju Petra Žiganteja, direktorja Savaprojekta, na podlagi obstoječih znanj še da objektivno načrtovati, napovedujejo nadaljnji umik obrti in industrije iz Leskovca. Žadovinek, ki se je iz industrijskega razvil v trgovsko območje, naj bi v tem obdobju postal stanovanjsko območje s centralnimi
dejavnostmi.
Nepovezano mesto
Podobno kot Savaprojekt o razvoju mesta razmišljajo tudi drugi strokovnjaki. “Krško nima pravega središča, ima Videm, staro jedro in Leskovec,” je na okrogli mizi arhitektov razmišljal ekonomist Igor Čuček. Ugotavlja, da je mesto nepovezano, nima možnosti širitve, je prometno nefunkcionalno, okoljsko neprivlačno. V dolgoročni rezervaciji kilometrskega pasu na območju današnjega Vipapa Čuček vidi koncept razvoja, ki bi dvignil kakovost življenja. Postopni koraki naj bi do leta 2050 Krškemu prinesli naziv najlepšega slovenskega mesta.
Sanje so dovoljene
“Danes nam je dovoljeno, da na glas razmišljamo, malo tudi šlogamo,” je o viziji razvoja Krškega povedal arhitekt Fedor Špacapan. Sociologinja Mojca Novak pa razvoj vidi v vrnitvi in zaposlitvi visokoizobraženih kadrov, kajti “le tako se bo Krško iz neagrarnega naselja spremenilo v mesto”.
