Poročali smo že, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Layen slovenskemu komisarskemu kandidatu Janezu Lenarčiču zaupala resor za krizno upravljanje.
Slovenska vlada si je sicer želela mesto komisarja za širitev, a ji le ta ni bil dodeljen, prav tako ne Hrvaški, kakor je govorila prva infomracija, ki je zaokrožila v soboto. Je pa Hrvaška dobila podpredsedniško mesto.
"Vse več ljudi, ki potrebujejo humanitarno pomoč"
"Komisija ima vse večjo odgovornost pomagati preprečevati krize po uniji in se hitro odzivati nanje s ciljem zavarovati državljane in okolje. Ob stalnem spreminjanju narave tveganj je potreben doslednejši in bolje integriran pristop EU," je von der Leynova zapisala v pismu o Lenarčičevem poslanstvu.
Izpostavila je tudi, da je vse več ljudi in držav po svetu, ki potrebujejo humanitarno pomoč, ter da se bo njihovo število ob vseh konfliktih, napetostih in učinkih podnebnih sprememb še zviševalo. "Evropa je odgovorna za solidarnost in podporo tistim, ki potrebujejo pomoč, to je ena naših jedrnih vrednot, ki uživa veliko podporo v javnosti," še piše novoizvoljena predsednica.
Lenarčič je v prvem odzivu ocenil, da gre za pomembno, a hkrati zelo zahtevno področje dela EU, saj gre za reševanje življenj in pomoč ljudem v stiski.
Potočnik: Ključni resor za oblikovanje boljšega sveta
Prvi evropski komisar iz Slovenije Janez Potočnik je v odzivu na razdelitev resorjev v novi evropski komisiji ocenil, da resor za krizno upravljanje morda ni ravno tisti, ki ga je Janez Lenarčič omenjal med želenimi, ima pa ključno vlogo pri oblikovanju boljšega sveta.
Evropska unija je največji humanitarni igralec na svetu, je poudaril Potočnik. Humanitarni fond za letošnje leto so na primer v Bruslju po podatkih Evropske komisije zastavili pri 1,6 milijarde evrov, kar je desetkrat več kot leta 2015.
"Povsod je mogoče pustiti pomemben pečat"
Janez Lenarčič bo odgovoren tudi za koordiniranje odzivov na naravne nesreče, kar bo zaradi podnebne krize čedalje pomembnejše, je še prepričan Potočnik. "Delo v tem resorju je zagotovo mogoče opravljati srčno in predano, kar je za dobro delo najpomembnejše. Ker je kandidat poleg tega tudi izkušen diplomat, znan po svojem trdem delu in znanju, sem prepričan, da se bo na zagovor pred Evropskim parlamentom dobro pripravil in tudi zaupano nalogo opravil z odliko," je dodal.
"Vsi resorji so pomembni, zato tudi obstajajo in v vsakem je mogoče pustiti pomemben oseben pečat," je še ocenil Potočnik, ki je bil v prvem komisarskem mandatu pristojen za znanost in raziskave, v drugem pa za okolje.
Šarec: "Naša naloga je, da naš komisar naredi optimalno delo"
Premier Marjan Šarec je ocenil, da gre za dober resor, ki razpolaga s precej velikim proračunom. "Tukaj gre za neke vrste krizni menedžment, pod to se šteje tudi humanitarna pomoč, civilna zaščita, se pravi pomoč ljudem v nesreči, ob krizah. Slovenija je znana po tem, da ima dober sistem zaščite in reševanja, je znana po tem, da v krizah, ki zadenejo prebivalstvo, zelo dobro reagira, od nas se učijo tudi drugi. Verjamem, da bo slovenski komisar na tem področju lahko veliko pripomogel," je dejal Šarec.
Predsednik slovenske vlade ob tem ni želel komentirati razdelitve drugih resorjev v komisiji, predvsem dejstva, da je Hrvaška dobila podpredsedniško mesto, Madžarska pa resor širitve. "Odločitev o sestavi komisije je suverena odločitev predsednice komisije, nima smisla, da bi to komentiral," je še dejal Šarec in izrazil prepričanje, da je von der Leynova razdelila resorje, "kot je ocenila, da je prav, kot je menila, da je optimalno". "Naša naloga je, da naš komisar naredi optimalno delo in naredi vse v skladu s pričakovanji, drugih resorjev in držav pa ne bi komentiral," je še ponovil.
Erjavec: Na tem področju smo drugim lahko za zgled
Resor za krizno upravljanje je po mnenju obrambnega ministra Karla Erjavca pomemben za državljane EU in za Slovenijo. Za nas je, kot je dejal, zanimiv tudi s stališča, da imamo sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami zelo razvit in smo lahko v mnogočem zgled za druge države. Poleg tega skrbi tudi za odzive na teroristične in kibernetske grožnje, ki postajajo vse bolj pereč evropski in tudi globalni varnostni problem, je poudaril.
Da je to pomemben resor, po njegovem mnenju kaže tudi proračun, s katerim razpolaga. Iz njega se črpajo sredstva za pomoč državam, ki jih prizadenejo takšne ali drugačne naravne in druge nesreče, terorizem in kibernetski napadi. Naloga komisarja bo po Erjavčevih navedbah učinkovito upravljanje s temi sredstvi ob naravnih in drugih nesrečah v okviru EU in tudi drugje po svetu.
Kritični glasovi: Z resorjem ni mogoče biti zadovoljen
Slovenski evropski poslanci so se na dodelitev resorja za krizno upravljanje kandidatu za komisarja iz Slovenije odzvali različno. Štirje poslanci iz vrst SD in LMŠ so odločitev pozdravili, v vrstah EPP pa je zaslediti tudi ocene, da z resorjem ni mogoče biti zadovoljen in da očitno ni med najpomembnejšimi, saj je bil omenjen med zadnjimi.
Dodelitev resorja za upravljanje s krizami in humanitarno pomoč slovenskemu kandidatu je dobra izbira, saj ima Lenarčič kot preizkušen diplomat nedvomno vse potrebne izkušnje in znanje, je ocenila Tanja Fajon (SD/S&D). Sloveniji se po njenem prepričanju posredno odpira priložnosti, da okrepi svojo vlogo na mednarodnem parketu, posebej v času predsedovanja EU v drugi polovici 2021.
Milan Brglez zaskrbljen zaradi dodelitve Hrvaški
Da je Ursula von der Leyen ponudila zanimivo kadrovsko sestavljanko, slovenski kandidat pa da je dobil resen in zahteven resor, na katerem bo lahko nadaljeval svoje delo, ki ga je začel v Varšavi, je ocenil Milan Brglez (SD/S&D). Obenem pa je izrazil zaskrbljenost, da je hrvaška kandidatka Dubravka Šuica dobila resor za demokracijo, glede na to, da vsi kazalniki mednarodnih agencij kažejo, da se stopnja demokratičnosti na Hrvaškem v zadnjih 10 letih progresivno slabša.
Z zanimanjem bomo spremljali, katere bodo pristojnosti in naloge komisarja za krizno upravljanje, se je na Twitterju odzvala Romana Tomc (EPP/SDS). Glede na to, da gre za nov resor, lahko samo ugibamo, je dodala in ocenila, da očitno resor ni med najpomembnejšimi, saj ga je von der Leynova omenila med zadnjimi, brez vsebinskih pojasnil.
"Ne predstavlja dodane vrednosti"
Tudi Milan Zver (SDS/EPP) se je odzval na Twitterju ter zapisal, da "z dodeljenim resorjem ne moremo biti zadovoljni - ne predstavlja dodane vrednosti". Glavno vprašanje po njegovem pa je, ali bo nova predsednica Evropske komisije zagotovila, da bo ta komisija, bolj kot prejšnja, pri svojem delu upoštevala demokratično voljo volivcev.
Irena Joveva in Klemen Grošelj (RE/LMŠ) sta v skupni izjavi resor, dodeljen Lenarčiču, ocenila kot dobro izbiro. EU je prva na svetu, ko gre za humanitarno pomoč in reševanje kriznih situacij, zato je po njunem dodelitev tega resorja ne le velika odgovornost, ampak tudi veliko priznanje, tako za komisarskega kandidata kot za samo Slovenijo.
"Področje pridobiva na pomenu in veljavi"
To področje pridobiva tako na pomenu kot na veljavi, sta med drugim poudarila. Gre za področje s pomembno humanitarno, a tudi zunanjepolitično dimenzijo, s čimer bo posredno tudi Slovenija aktivno prispevala k enemu od najpomembnejših zunanjepolitičnih ciljev EU: ambiciji okrepiti vlogo unije v svetu in hkrati še bolj izpostavljati temeljni vrednoti EU, kot sta solidarnost in človečnost, sta poudarila Joveva in Grošelj.
Kar se tiče celostne ocene prihodnje komisije, pa je po njunem treba počakati še na zaslišanja pred pristojnimi parlamentarnimi odbori. "Želiva pa na tem mestu poudariti, da meniva, da tudi v tem primeru velja, da (lahko) človek naredi funkcijo in ne funkcija človeka."
"Slovensko gasilstvo je lahko zgled"
Franc Bogovič (EPP/SLS) je Lenarčiču čestital za nominacijo in mu zaželel uspešno delo. Po njegovem gre za zahteven in odgovoren resor. "V Evropi poznamo več vrst kriz, od migrantske do okoljske. Zaradi neprizanesljivega okolja se pogosteje srečujemo s požari, poplavami in potresi, zato mu zagotovo ne bo zmanjkalo dela na tem področju," je ocenil.
Resor po njegovi oceni ponuja priložnost, da bo Evropa varnejša in se bodo ljudje počutili varne, za Slovenijo pa je to tudi velika priložnost, da ponudi izkušnje, ki jih ima s sistemom zaščite in reševanja in so zelo uspešne. "Slovensko gasilstvo, na primer, je lahko zgled Evropi za organizacijo sistema zaščite in reševanja. Verjamem, da bo gospod Lenarčič pri svojem delu to tudi uporabil in izkoristil ter Slovenijo še bolj uveljavil v evropskem prostoru," je poudaril Bogovič.
Za del koalicije dodeljeni resor ni v "top paketu"
Poslanka LMŠ Jerca Korče resor ocenjuje kot izjemno ambiciozen. "Danes, ko se soočamo s podnebnimi spremembami, migrantsko krizo, je težko reči, da to ni dober resor," je prepričana poslanka, ki ne vidi razloga za nezadovoljstvo. Je pa po njenem mnenju v domeni kandidata in vse slovenske politike, da delujejo usklajeno in resor izkoristijo maksimalno. Prepričana je, da se bo Lenarčič znal gibati na evropskem parketu, lobirati in tudi na tem resorju postaviti nove temelje. Glede resorjev, ki so jih dobile sosednje države, tudi Hrvaška, pa Korčetova ugotavlja, da v Sloveniji v preteklosti nismo znali dovolj stopiti skupaj, da bi "zlobirali tudi za kakšno višje mesto". A verjame, da se bo v prihodnje to spremenilo.
Po mnenju SD je to pomemben izziv in pomemben resor, predvsem v luči izzivov, ki jih ima EU v prihodnje. "Prispevek Slovenije bo lahko dostojen in velik. Lahko je velika priložnost, da se izkažemo," je danes ocenil poslanec Matjaž Nemec. Izrazil je željo, da bi slovenski politiki v "zunanji politiki delovali kot reprezentanca". Na resorje, ki so jih dobile naše sosede, pa je odgovoril: "Človek naredi funkcijo in ne funkcija človeka. Lenarčič je izkušen diplomat, pozna evropski parket. Na njem in na Sloveniji bo, da si izbori mesto med bolj aktivnimi komisarji."
"Hrvaška je bolje unovčila svoje karte"
Perič razloge vidi tudi v politični neizkušenosti Lenarčiča, na kar so opozarjali že v postopku izbire kandidata. "Dodeljeni resor odgovarja bolj diplomatskim izkušnjam, manj pa političnim," je ugotavljal. Po njegovih ocenah bi zunanji minister in predsednik SMC Miro Cerar, ki se ga je omenjalo kot možnega komisarskega kandidata, dobil veliko pomembnejši resor. "Slovenija bi lahko naredila daljši korak, kot ga je," je še dodal Perič.
Jurša: Slovenija je dobila zelo nepomemben resor
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša pa je še bolj kritičen in meni, da je Slovenija dobila zelo nepomemben resor. V izjavi je spomnil, da je imela Slovenija nekoč odlično priložnost glede prevzema pomembnega komisarskega resorja, ki "smo jo izgubili, ker se nismo poenotili". Jurša priznava, da je to pot upal na resor za širitev.
Sosednje države so se po njegovih ocenah očitno dobro izpogajale, je pa res, da so bistveno večje in imajo močnejši vpliv. Na vprašanje, ali je šlo tudi za stvar slabega lobiranja, je odgovoril z besedami, da je treba to vprašanje postaviti tistim, ki so odgovorni za to, da lobirajo. Sicer pa Jurša ugotavlja, da je Lenarčič "neke vrste dober kandidat, manjka pa mu politična teža". "Nekdo, ki je bil predsednik vlade ali večkrat minister, bi lahko bolje odtehtal," je prepričan.
V poslanski skupini SDS še molčijo. Sporočili so, da se bodo na dogajanje odzvali v sredo.
Hrovat: "Naša specifična teža je skoraj nič"
Da so sosednje države dobile pomembnejše resorje, se lahko po oceni Horvata delno očita tudi vladi, saj "je naša specifična teža v institucijah Evropske unije, razen v Evropskem parlamentu, zelo nizka, skoraj nič". Ob tem je izrazil obžalovanje, da je von der Leynova obiskala sosednje države, a izpustila Ljubljano.
Resor z "zelo malo manevrskega prostora"
Bolj kritičen je bil vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec. Po njegovi oceni so diplomacije sosednjih držav bolje opravile delo. "Ni nepomemben resor, zagotovo pa ni razvojni resor, resor, v katerem bi lahko Slovenija odločala ali vplivala na politiko Evropske komisije ali Evropske unije. Gre za resor z relativno administrativnimi pristojnostmi," je dejal v odzivu.
Po oceni Vatovca to ni resor, v katerem bi lahko Slovenija odigrala neko vlogo pri na primer preprečevanju ali zmanjševanju okoljskih kriz, ampak gre zgolj za gašenje kriz. "Ima zelo malo manevrskega prostora," je dodal.
SNS: "Neresna država, neresen resor"
Kritični so tudi pri SNS. "Neresna država, neresen resor," je dejal vodja SNS Zmago Jelinčič Plemeniti. Za zdaj Slovenija iz svojih komisarskih pozicij ni nikoli nič naredila. Vprašanje, kaj sploh bo na tem resorju, verjetno bo cela vrsta pogajanj in pogovorov, a velikih koristi za Slovenijo verjetno ne bo, je dodal.
Krizno upravljanje pomeni, da se bo Lenarčič moral ukvarjati tako z migrantsko problematiko kot s stabilizacijo severnoafriške obale, v tem primeru pa smo lahko prepričani, da ne bo mogoče iz tega kotla potegniti nobenih finančnih koristi za Slovenijo, je dodal. Ob tem ugotavlja, da so nam dali nekaj, ravno toliko, da nekaj imamo. Dejstvo je, da so v EU ugotovili, da smo nesposobni tako lobiranja kot vodenja določenega resorja, je še povedal.
Naša uradna politika se je trudila, da bi predsednik komisije postal nasprotnik Ursule. Ampak se ni izšlo. Ker gre za demokracijo, nas sicer niso pobili, niso nas pa tudi maksimalno nagradili. Pod črto, z dodeljenim komisarskim mestom smo lahko povsem… ...prikaži več zadovoljni. Povprečen Slovenec ne bo nič na slabšem kot v prejšnjem ciklu, ko je bila Bulčeva komisarka za promet.
Naša politika je dobila kar si zasluži,zdaj pa jamrajo,so pač Hrvati v politiki veliko bolj sposobni,smo pač mala država nekje na obrobju dogajanja,
Kot kaže so "nasprotniki" naše vlade zelo dejavni. Vsi, ki doživljajo na vseh forumih orgazem, ko serjejo po vladi in vsem kar diši po levi strani, so presrečni, da se oglašajo ljudje z druge strani . Odločil sem se, da… ...prikaži več jim ne bom več odgovarjal, sami sebe pa naj prepričujejo, saj v končni fazi nimajo drugega, kajne?