Slovenija
3890 ogledov

Drugi blok nuklearke le pod tem pogojem

Bojan Kumer Saša Despot predstavitev kandidata za ministra
Kandidat za ministra za infrastrukturo Bojan Kumer je uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ za infrastrukturo, okolje in prostor. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je glasovalo devet poslancev, pet jih je bilo proti. Zeleni prehod, ki temelji na trajnostnem prestopu k mobilnosti blaga in storitev, bo v središču delovanja ministra za infrastrukturo.

Eden od glavnih poudarkov njegovega mandata bo nadaljevanje razvoja železniške infrastrukture, nadaljevanje vseh začetih projektov na tem področju in vzpodbujanje novih, saj so po njegovem mnenju dobre prometne in infrastrukturne povezave nujne za gospodarski razvoj. 

Železniška infrastruktura ima velik potencial, zato bodo v drugem investicijskem ciklu naslovili krajše potovalne čase potniških vlakov, udobno migracijo in postopoma zmanjševali osebni avtomobilski promet v središčih mest, ta s sodobnimi železniškimi progami in vlaki povezali z drugimi večjimi mesti sosednjih držav, nadgradili obstoječe proge in njihova ozka grla. 

Drugi tir se bo tudi pod njegovo taktirko razvijal nemoteno naprej, po začrtanem programu. Pozornost pa bodo namenili razvoju letališč v Sloveniji  za podporo turizmu in gospodarstvu. 

Eden od ciljev je tudi prenovitev prometne strategije, vendar ne na račun udobnosti in pretočnost, prioriteta pa bo gradnja kolesarskih stez in rumenih pasov za javni potniški promet. Dokončali  bodo vse začete naložbe v cestno infrastrukturo in zagotovili stalni vir za obnovo cest. 

Bistvo energetske politike je opolnomočenje

Trije ključni stebri energetske politike bodo spodbude v OVE, predvsem sončne in vetrne energije, blažitev energetske revščine in ureditev zdravih temeljev za pravičen prehod, vodilo vsega pa energetska učinkovitost. "Osrednja beseda, ki opisuje energetsko politiko, je opolnomočenje, tako posameznika, da pomaga pri preobrazbi skupnosti, kot opolnomočenje skupnosti, da dosega razvojne cilje. Le tako bomo preživeli in se razvijali naprej," je prepričan Bojan Kumer.

Sprejeli bodo zakon, ki bo favoriziral umeščanje OVE naložb v okolje. V ospredju pa bo spodbujanje samooskrbe in agrofotovoltaike, za kar bodo maksimizirali črpanje vseh razpoložljivih evropskih sredstev. 

Ciljno usmerjena pomoč 

Energetska draginja je tu, zato bo pomoč usmerjena na socialno šibkejše, kmete in podjetja, ki odgovorno prispevajo k razvoju. V tem okviru bo treba urediti tudi zasilno oskrbo z zemeljskim plinom, po potrebi pa tudi regulirati cene za vse ranljive odjemalce. 

Pravičen prehod se nanaša na načrt opuščanja premoga, za kar bo treba v dogovoru s socialnimi partnerji obe premogovnih regij prestrukturirati v zeleni regiji.

Posodobili bodo tudi nacionalni energetski in podnebni načrt in prenovili energetsko zakonodajo. Približno 15 zakonodajnih aktov bo treba prenest v nacionalno zakonodajo, saj se zahteve EU na tem področju množijo z izredno hitrostjo. 

Jedrska energija in preoblikovanje distribucijskega omrežja

Med ključnimi izzivi do leta 2026 so tudi jedrska energija, predvsem upravljanje radioaktivnih odpadkov iz NEK, podaljšanje dovoljenja za njeno delovanje in nadaljevanje postopka umeščanja NEK2 v prostor.  

Napovedal je preoblikovanje distribucijskega sektorja, da bo zmožen absorbirati večje število priklopov OVE v omrežje. 

Spodbujanje trajnostne mobilnosti

Zelo pomembno področje je tudi trajnostna mobilnost, želijo pospešiti elektrifikacijo in razogličenje prometa, v stavbah pa spodbuditi nameščanje električnih polnilnih postaj. Pomemben del trajnostne mobilnosti bo seveda železniška infrastruktura in železniški promet, ki bo uporabniku prijaznejši. Uvedli naj bi zelene vozovnice za cenejše in okolju prijaznejše prevoze potnikov, v prihodnje pa preučili možnost širitev brezplačnih vozovnic tudi na druge skupine potnikov. 

Napovedal je še možnost spremembe načina povračila stroškov prevoza na delo in potnih stroškov s poudarkom spodbujanja okolju prijaznih oblik prevozov. 

Bo zemeljskega plina pozimi dovolj?

Poslanca SDS Danijela Krivca je zanimalo, „kako se boste spopadli z možnimi prekinitvami zemeljskega plina in kako boste zagotovili zadostne količine za industrijo in gospodinjstva za jesenske in zimske mesece?“

„Pridružili se bomo k mehanizmu skupne dobave, kar bo generiralo večjo varnost, konkurenčnost, EU bo zagotovo poskušala uporabit večjo dostopnost do virov ali vsaj nezmanjšano zanesljivost. Še vedno pa lahko dobimo dostop do LNG Krk prek hrvaškega posrednika, kar pa bo moral plačati uporabnik, ali pa se bodo implementirali mehanizmi blaženja visokih cen, ki so v EU na voljo,“ odgovarja Kumer. 

Kdo je kriv za visoke cene elektrike?

Na vprašanje, kako bodo ukrepali na področju cen električne energije, ki so lani jeseni eksplodirale, čeprav na strani proizvodnje ni bilo razloga za to, pa odgovarja, da je "težko kogar koli v verigi dobave kriviti, da je edino en člen kriv za draginjo, dejavniki so zunanji. Je pa samozadostnost pri elektriki dovolj velika, prek 85 odstotkov, če bo treba, bomo angažirali vse zmogljivosti, tudi tiste, ki do zdaj niso bile, in zagotovili dovolj elektrike, hkrati pa poskrbeli, da bo v verigi od proizvodnje do odjemalca, vrednost porazdeljena, vsak nosil svoj del odgovornosti, da bo uporabnik na koncu plačal znosno ceno."

Referendum o NEK2 je zaveza, ki jo bomo spoštovali

Če bo referendum o NEK2, se od projekta lahko poslovimo, če opustimo premog in sočasno ne okrepimo jedrske energije, bo Slovenija odvisna od uvoza in to se ne bo končalo dobro, je prepričan Zvonko Černač (SDS). 

„Referendum je zaveza po odloku DZ iz leta 2015, to želim spoštovati, hkrati pa v Gibanju Svoboda prevladuje mnenje, da je za tako veliko naložbo, večmilijardna in največja v zgodovini Slovenije, treba nujno preveriti na referendumu in mnenja ljudi ne bom ignoriral, ker mu zaupam. Pri tem pa jih opremiti z informacijami, da se bodo lahko tehtno odločali, ne le o naložbi, ampak o konceptu. Ta pa je brezogljična družba, podprta z dobro delujočo jedrsko energijo, preverili bomo tudi nove generacije malih jedrskih reaktorjev, ker obetajo veliko," je na pomisleke odgovoril Bojan Kumer.  

Zemljevid za vetrno energijo 

"Vetrna energija zagotovo ima potencial, država pa mora biti partner lokalnim skupnostim, tako da identificira lokacije, kjer je njihova postavitev možna, kjer se jih lahko umesti v prostor in tako reši vse administrativne ovire, zaradi katerih investitorji zdaj odnehajo", pa odgovarja na vprašanje Černača, ali je ta sploh perspektivna ali bomo morali temu reči bobu bob in misel na vetrno energijo opustiti.

Hitre polnilnice so nujne

Člane odbora je med drugim zanimal Kumrov pogled na vzpostavitev mreže hitrih polnilnic po državi. Te so, kot je izpostavil, namenjene predvsem tranzitu in turistom. Slovenija velja za turistom prijazno državo, glede na to, da v zahodni Evropi narašča število električnih vozil, jih moramo zagotoviti, če želimo to ostati še naprej. Počasne polnilnice pa so bolj smiselne tam, kjer parkiramo več časa - na delovnem mestu in doma.

Komentarjev 25
  • marko345 17:33 31.maj 2022.

    Moj predlog je nova nuklearka, ampak elektrika samo za Slovenijo, vodne elektrarne na Muri- z ukopom cevi ter direktno na podzemne turbine- ni vidnega pisega v okolje, na vetrnih predelih postavit vetrne elektrarne, ter s 50 % subvencionirat sončne elektrarne ...prikaži več na strehah ali samostoječe.

  • bljitva 13:57 31.maj 2022.

    temu že na obrazu piše, da ni ravno preveč brihten.

  • ico8 13:05 31.maj 2022.

    Ko pisete "uspesno prestal", se spomnim najvecjih solskih kretencicev, ki so "po luft skakal" od srece, ce so dobili -2, za tiste brez OS-e, minus dve!!!